Protesti so največja politična kriza v Gruziji po letu 2003. Foto: EPA
Protesti so največja politična kriza v Gruziji po letu 2003. Foto: EPA
Protesti v Gruziji

Prozahodno usmerjeni predsednik Sakašvili se je na oblast povzpel po nekrvavi žametni revoluciji jeseni leta 2003, ko je bil zaradi množičnih prodemokratičnih protestov prisiljen odstopiti takratni predsednik Eduard Ševarnadze.

Če je Sakašvili, ki hoče državo popeljati v Evropsko unijo in Nato, a si ja zato nakopal jezo sosednje Rusije, na začetku številnim Gruzijcem pomenil upanje na boljše življenje, pa so zdaj mnogi razočarani, saj življenski standard ne narašča tako hitro, kot so pričakovali, za predsednika pa menijo, da je postal avtoritaren, koruptiven in ne prenese opozicije.

Tisoči proti predsedniku
V Tbilisju je zato okoli 40.000 protestnikov od Sakašvilija zahtevalo odstop in razpis predčasnih volitev, na katerih bi po njihovem mnenju morala imeti opozicija večji nadzor. Številni protestniki so nosili table z napisom "Jaz se ne bojim", ki je postal slogan koalicije opozicijskih strank, ki so bile prej razdeljene, a so se pred mesecem dni združile v svojem nasprotovanju Sakašviliju. "Hočemo, da so ljudje gospodarji v tej državi in ne sužnji," je dejala ena izmed opozicijskih voditeljic Šalva Natelašvili.

Gruzija postala vzor za demokracijo
Sakašvili seveda ne deli mnenja opozicije in meni, da ja bila država pred njegovim prihodom na oblast obsojena na propad, zdaj pa je postala vzor za demokratični napredek in gospodarske reforme. Pripravljen je tudi popustiti zahtevam opozicije in je predlagal manjše spremembe volilnega procesa, ki bi opoziciji omogočile večjo zastopanost v parlamentu. Vendar opozicija ni zadovoljna z njegovim predlogom in hoče radikalnejše poteze, zato napoveduje nadaljevanje protestov.

G. V.

Protesti v Gruziji