Predstavniki socialdemokratov v Spodnji Saški želijo, da bi deželni parlament Hitlerju odvzel nemško državljanstvo, ki so mu ga v mestu Braunschweig podelili leta 1932, ko je bila tam trdnjava nacistov. V Avstriji rojeni Hitler se je avstrijskemu državljanstvu odpovedal leta 1925 in sedem let pozneje samodejno postal državljan Nemčije, ko je tam postal javni uslužbenec. Le mesec dni po podelitvi državljanstva je kandidiral za predsednika nemškega rajha, a neuspešno. Veliki met mu je sicer uspel že leto dni pozneje, ko so nacisti postali najmočnejša stranka v parlamentu, sam pa je postal nemški kancler.

Čestitke Nemčiji, ne Hitlerju
Hitlerju so državljanstvo podelili v takrat svobodni deželi Braunschweig, ki zdaj spada pod Spodnjo Saško. Sam si je za pridobitev prizadeval že nekajkrat prej, vendar ni hotel, da bi stal v vrsti za registracijo, ampak si je želel, da mu ga prinesejo "na pladnju." Ko so mu ga leta 1932 le podelili, je hladnokrvno zavrnil vse čestitke in dejal, da bi morali čestitati Nemčiji, in ne njemu.

75 let pozneje želi socialdemokratska poslanka deželnega parlamenta Isolde Saalman Hitlerju odvzeti državljanstvo, saj po njenem mnenju ne bi smel biti več nemški državljan, odvzem pa bi bil simbolična gesta. Prepričana je, da ima mesto zaradi tega kompleks.

Birokratske težave na poti
Vendar pa pred odvzemom državljanstva stojita dve oviri. Ni še namreč jasno, ali je mogoče človeku državljanstvo odvzeti po njegovi smrti, nemška ustava pa tudi prepoveduje odvzem, če bi oseba nato postala brez države, kar bi se Hitlerju zgodilo, saj se je odpovedal avstrijskemu državljanstvu. Predstavnik deželnega pravosodnega ministrstva je zadevo komentiral z besedami: "Mrtev je mrtev, zato mu ne moreš nič več vzeti."

Tudi odvzem naziva častni meščan
Hitlerju so v Braunschweigu sicer že leta 1946 odvzeli naziv častnega meščana, ki so ga pod nacistično vladavino nosila številna nemška mesta. Tega naziva pa bi se zdaj radi znebili tudi v mestu Bad Doberan ob obali Baltskega morja, kjer bodo čez tri mesece gostili vrhunsko srečanje skupine gospodarsko najrazvitejših držav na svetu in Rusije, G-8.

Naziv so Hitlerju podelili leta 1932, potem ko je v mestnem svetu nacistična stranka osvojila absolutno večino, mesto pa je bilo tudi prvo v Nemčiji, ki je firerju podelilo ta naziv. Številna mesta so ta naziv pozneje preklicala, v Bad Doberanu pa so na to čisto pozabili in zdaj skupajo popraviti napako, za kar se še posebej zavzemajo levičarske skupine.

G. V.