V Iraku pet let po začetku vojne 60 odstotkov prebivalstva nima dostopa do pitne vode, štirje milijoni ljudi nimajo dovolj hrane, iz države pa je pobegnilo na milijone ljudi.

Iraška vojna, ki se je začela pred petimi leti, da bi iraškemu ljudstvu prinesla svobodo, ni dosegla svojega namena. Državo je pahnila v krizo in jo pripeljala na mejo državljanske vojne, Irak je postal postaja za rekrutiranje islamskih teroristov, elektrika pa je dobrina, ki so je prebivalci v povprečju deležni le dve do tri ure na dan.

V petih letih vojskovanja je življenje izgubilo ogromno civilistov, iraških vojakov in vojakov zavezniških sil pod vodstvom 'vsemogočnih' ZDA.

Število žrtev ni enotno, a preveliko
Ocene žrtev se med seboj močno razlikujejo. Po podatkih britanske agencije Opinion Research Business iz septembra 2007 naj bi umrlo kar 1,2 milijona ljudi, neodvisna ameriška medicinska revija Lancet je ocenila, da je do julija 2006 umrlo okoli 655.000 Iračanov, uradni podatki iraške vlade, ki sicer priznavajo, da ne vodijo natančne statistike, pa govorijo o 100.000 do 150.000 mrtvih. Raziskava edicije New England Journal of Medicine za Svetovno zdravstveno organizacijo iz januarja 2008 pa kaže, da naj bi med marcem 2003 in junijem 2006 umrlo okoli 151.000 civilistov. Po podatkih neodvisnega Iraq Body Count je do junija leta 2006 umrlo manj kot 50.000 iraških civilistov, po zadnjih podatkih pa naj bi do zdaj umrlo med 80.000 in 88.000 Iračanov.

Vojna, ki naj bi bila le manjši strošek v proračunu ZDA, ki bi se ob svobodi iraškega ljudstva popolnoma izničil, se je sprevrgla v projekt, ki je ameriško administracijo stal že več kot 3.000 milijard dolarjev in ker vojni še ni videti konca, bo ta številka po vsej verjetnosti še višja.

Je bila vojna smiselna?
V svetu se vsak dan postavljajo vprašanja o upravičenosti, smiselnosti in namenu vojne, ki ji še kar ni videti konca. Vojna naj bi v državo pripeljala svobodo, demokracijo in blaginjo dolga leta trpečim prebivalcem, a Irak ostaja razbita država brez resnega načrta, kako se bodo razmere uredile. Po sicer hitri vojaški zmagi in zrušenju režima nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina se je mesec in pol trajajoča invazija spremenila v dolgotrajno vojno, ki bo iraško zgodovino pisala še kar nekaj let.

Vojna v Iraku se je, brez odobritve Varnostnega sveta ZN-a, začela 20. marca leta 2003. Pogonska sila invazije so bile ZDA, ki so državo napadle pod pretvezo, da Sadam Husein razvija orožje za množično uničevanje in sodeluje s teroristično mrežo Al Kaida. Vendar orožja za množično uničevanje ni bilo. Ameriški vojaki, ki so v državo vdrli kot veliki osvoboditelji, to niso bili. Pri napadu na ZDA 11. septembra, ki je bil povod za invazijo, Sadam Husein po podatkih tajnih služb ni sodeloval.

Koliko časa za reševanje sektaškega razkola?
Največji izziv za Irak ostaja reševanje sektaškega razkola, ki se je v državi razcvetel v letih 2006 in 2007 in tam pustil težko popravljive posledice. Poveljnik ameriške vojske v Iraku general Petraeus je dejal, da je sektaški razkol največja škoda, ki jo je vojna prinesla državi, in da bo za odpravo tega potrebnih več let. Tudi vpoklic 30.000 novih ameriških vojakov, ki naj bi jih do julija letos umaknili, ni pripomogel h koncu družbenega konflikta, ki je prinesel prevlado šiitske večine in in državo pripeljal na rob državljanske vojne.

Busheva administracija, ki je odgovorna za iraško morijo, je na svoj račun slišala že nemalo kritik. Priljubljenost ameriškega predsednika Georgea Busha, ki se konec leta poslavlja s predsedniškega mesta, je predvsem zaradi vojne v Iraku v zadnjem času padla na nizkih 30 odstotkov. Ves svet, tudi vse več ameriških politikov in prebivalcev države, je prepričanih, da do vojne sploh ne bi smelo priti. A ker se zgodovine ne da spremeniti, je edina možnost, da se svet iz nepotrebne vojne kaj nauči.

Bush vojno še vedno opravičuje
Predsednik Bush se še vedno trudi opravičiti dejstvo, da je vojna pogubna in da bo potrebno še kar nekaj let, da se bodo razmere uredile. V govoru ob peti obletnici začetka napada naj bi povedal, da je vojna sicer zahtevala visok davek, a naj bi zatrdil, da je prispevala k veliki strateški zmagi nad islamskimi skrajneži. Američane bo znova prosil za potrpljenje, vojna v Iraku pa naj bi bila ena velikih zmag v vojni proti terorizmu. Po njegovem mnenju uspeha, ki je viden v Iraku, ni mogoče zanikati. Pa je to res?

B. T.