"Ali smo manj inteligentni? Manj delavni? V čem je skrivnost, da tisti, ki zapustijo Bosno in Hercegovino in se praznih žepov odpravijo na Zahod, tam končajo s službo in hišo, pošljejo otroke v šolo in ob tem privarčujejo še nekaj denarja, da ga pošljejo v domovino?" je Cerić, oblečen v črno obleko in kravato namesto v tradicionalna muslimanska verska oblačila, nedavno nagovoril zbrane na simpoziju ob počastitvi 100. obletnice 1. svetovne vojne. Tam se je večina politikov in akademikov osredotočila predvsem na poudarjanje pomena sprave, Cerić pa je govor usmeril drugam, poroča Al Džazira.

BiH se spopada z velikimi izzivi na različnih področjih. Predvsem je pereča brezposelnost: ta se giblje okoli 45 odstotkov. Po podatkih ministrstva za človekove pravice in begunce iz leta 2008 skoraj četrtina, okoli 1,35 milijona Bošnjakov, živi zunaj domovine. To je le nekaj razlogov, iz katerih se je Cerić odločil za kandidaturo. V svojem programu poziva k obsežnemu programu finančne pomoči, s katerim bi vzpostavili oziroma okrepili industrijo in odstranili trgovinske ovire, ki preprečujejo okrevanje bošnjaškega gospodarstva. S tem bi se olajšala pot za vstop v Nato in EU, za katerih članstvo si prizadeva.

Politika je zanj nekaj novega, javno delovanje nikakor ne
Jordanski kraljevi islamski center za strateške študije je nekdanjega velikega muftija, torej vrhovnega voditelja muslimanov v državi (ta položaj je zasedal 20 let), leta 2012 uvrstil na seznam 50 najvplivnejših muslimanov na svetu. Kot politični novinec 62-letni Cerić na bošnjaško politično prizorišče prinaša bogate mednarodne izkušnje in vpliv. Med drugim je sedemkrat sodeloval na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, za svoje delo je prejel tudi več mednarodnih nagrad, povezanih s prizadevanji za mir in medversko sožitje, v tujini pa je deloval tudi kot profesor, in sicer v ZDA, Maleziji in Jordaniji. Leta 2011 je bil med ustanovitelji bošnjaške akademije znanosti in umetnosti, naslednje leto pa med ustanovitelji svetovnega bošnjaškega kongresa, ki mu tudi predseduje.

Politični analitik in vodja bošnjaškega centra za civilne iniciative Adis Arapović ocenjuje, da ima Cerić kot nekdanji verski uradnik enako velike možnosti za zmago kot njegovih devet nasprotnikov. "Nemški predsednik je prav tako nekdanji verski uradnik, pa to ne moti ne evropske ne nemške demokracije, modernosti in sekularnosti," pravi Arapović.

Anketa, ki so jo izvedli na Facebooku, kaže, da ima največ možnosti za osvojitev bošnjaškega stolčka v predsedstvu Emir Suljagić, kandidat novoustanovljene Demokratske stranke. Suljagić je ustanovitelj in nekdanji koordinator koalicije Prvi marec, ki združuje 44 civilnih organizacij, ki si prizadevajo za enake možnosti vseh državljanov BiH znotraj države. Koalicija je od ustanovitve pred dvema letoma uresničila že številne zastavljene cilje: med drugim si je prizadevala za vrnitev nesrbskih prebivalcev v Republiko srbsko, kar je dosegla z lobiranjem za niz zakonov, ki ščitijo pravice povratnikov.

Izetbegović si želi še drugega mandata
Za položaj se bori tudi zdajšnji član predsedstva Bakir Izetbegović, sin nekdanjega bošnjaškega predsednika Alije Izetbegovića in član stranke SDA, ki je leta 2010 prejel 35 odstotkov glasov in porazil deveterico protikandidatov. Med deseterico kandidatov je tudi Fahrudin Radončić, predsednik Unije za boljšo prihodnost (SBB) in nekdanji minister za varnost.

Cerić velja za dokaj liberalnega in zmernega islamskega voditelja, vendar pa so nekatere njegove izjave, ki jih je izrekel v času, ko je bil veliki mufti, pri sekularnih Bošnjakih naletele na velike kritike. Med temi je njegova naklonjenost šeriatskemu pravu, za katero je rekel, da bi bila njegova uveljavitev v BiH-u nerealistična. Precej duhov buri tudi njegovo poveličevanje Otomanskega imperija, ki je Balkanu vladal pet stoletij. Leta 2008 je med srečanjem s turškim premierjem Tayyjipom Erdoganom dejal: "Turčija je naša mati. Tako je vedno bilo in vedno bo."

Verske osebnosti se ne bi smele potegovati za politične položaje
Jasmin Mujanović, ki na univerzi York v Torontu pripravlja doktorat iz političnih znanosti, zaradi takšnih izjav meni, da je Cerićeva kandidatura zelo problematična. "Verske osebnosti na taki ravni se ne bi smele potegovati za javne funkcije, sploh pa ne v državah, kot je BiH, kjer ima vprašanje vere tako velik političen naboj," meni Mujanović. "S tem, ko kandidira, Cerić dejansko poudarja idejo, da sta vera in narod v Bosni eno in isto - da biti Bošnjak pomeni biti musliman."

Volivci bodo 12. oktobra izvolili tri člane predsedstva federacije in 42-članski predstavniški dom.