Francoski predsednik Jacques Chirac nasprotuje, da bi imel Nato v Iraku kakršno koli formalno vlogo. Po njegovem mnenju prisotnost Nata v Iraku ni v skladu z omenjenim dogovorom.

Dogovor sicer pušča veliko odprtih možnosti, saj se mnenja posameznih članic glede njegovega izvajanja precej razlikujejo. Tako se še ne ve, ali bodo Iračane urili v Iraku ali zunaj njega.

Zavezništvo se je poleg tega dogovorilo, da bo v Afganistan napotilo dodatnih 3.500 vojakov. Ti se bodo pridružili 6.500 vojakom, ki skrbijo za obnovo obubožane države.

Rusija mora umakniti vojsko iz Moldavije in Gruzije
Na Svetu Nato - Rusija, kjer so sodelovali obrambni ministri, pa je generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer slednjo spomnil, da je usoda dopolnjene pogodbe o omejitvi konvencionalnih sil v Evropi (CFE) odvisna od ruskega umika iz Gruzije in Moldavije. Rusija je dopolnjeni CFE ratificirala pred dnevi.

Pogodba CFE je bila sklenjena leta 1990 med članicami Nata in takratnega Varšavskega pakta, dopolnjena pogodba pa leta 1999 na vrhu Ovseja v Carigradu. Članice Nata vztrajajo pri umiku ruske vojske iz omenjenih držav. K dopolnjeni pogodbi naj bi pristopile tudi tudi nove članice Nata - Slovenija, Litva, Latvija in Estonija.

Sfor bo v BiH-u zamenjal Evrofor
Na vrhu zveze Nato v Carigradu so odločili, da se bo operacija Sfor-ja v BiH-u končala konec leta, prevzel pa jo bo EU z operacijo Evrofor. Tudi njegove enote bodo delovale v skladu z mandatom ZN-a. Posamezne enote Nata pa bodo vendarle še naprej ostale v BiH-u in pomagale pri iskanju haaških obtožencev. Trenutno deluje v enotah Sforja okoli 7.000 vojakov.

Navzočnost na Kosovu nujna
Voditelji Nata so se tudi strinjali, da je navzočnost zavezništva na Kosovu še naprej nujna, in obsodili nasilje, ki je izbruhnilo marca. Še naprej bodo podpirali večetnično Kosovo.

Na vrhu tudi Rop, Grizold in Lipič
Vrha se udeležuje 3.000 delegatov in 3.500 novinarjev. Slovenijo zastopata premier Anton Rop, obrambni minister Anton Grizold in načelnik generalštaba Ladislav Lipič.

Nasilni protesti
Del mesta je popolnoma zaprt za javnost, za varnost pa skrbi kakih 25.000 policistov in vojakov. Nekaj sto ljudi se je dopoldne poskušalo približati prizorišču, zaradi česar je prišlo do spopadov s policijo, v katerih je bilo ranjenih najmanj 60 ljudi, med njimi 26 policistov. 26 policistov naj bi bilo ranjenih zaradi kamenja, s katerim so jih obmetavali protestniki. Množico so kasneje razgnali s solzivcem in vodnimi topovi.

14 policistov in 17 civilistov se je zastrupilo s solzivcem, ki ga je policija metala med protestnike. Ni znano, koliko protestnikov se je zastrupilo s tem plinom. Policija je priprla 44 ljudi, med njimi tri tujce.