Na zasedanju v Bruslju so se članice tudi strinjale, da bi morala razprava o namestitvi ameriškega ščita potekati znotraj Nata. ZDA so podrobno predstavile načrt namestitev ščita v Evropi do leta 2012, pri čimer naj bi Poljska gostila prestrezne rakete, Češka pa radarsko postajo. V načrtu je še postavitev opozorilnega sistema nekje na Kavkazu. Namestitev ščita v Evropi je sicer razdelila članice Nata, saj si večina izmed njih želi razprave znotraj zavezništva in nasprotuje samovoljnim odločitvam Češke in Poljske.

ZDA pripravljene na diplomatsko ofenzivo
S predstavniki Nata se je v Bruslju pogovarjala tudi delegacija iz Rusije, ki z nezaupanjem gleda na namestitev ščita v Evropi, saj v tem vidi grožnjo lastni varnosti. Ameriški general in direktor protiraketne agencije Henry Obering je skušal ruske in evropske diplomate in strokovnjake prepričati, da naj bi bili elementi ščita namenjeni varovanju pred morebitnimi jedrskimi napadi "malopridnih" Irana in Severne Koreje in da nikakor ne ogrožajo Rusije ali drugih evropskih držav.

Moskva postavitvi ščita nasprotuje, saj so ruske oblasti prepričane, da so ameriški načrti za postavitev ščita usmerjeni proti Rusiji in Kitajski, zato razmišljajo o protiukrepih in svarijo pred novo oborožitveno tekmo po vzoru hladne vojne.

EU in Nato proti dvostranskim odločitvam
Evropska unija ne želi ogroziti svojih odnosov z Rusijo in opozarja na skupne varnostne interese vseh držav Unije. V EU-ju so prepričani, da bi morale ZDA o postavitvi ščita razpravljati v okviru zveze Nato in ne s posameznimi evropskimi državami, enakega mnenja pa je tudi generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer. Nemški obrambni minister Franz Josef Jung pa opozarja tudi, da bi ščit varoval le severno Evropo in bi tako razdelil povezavo.

Oblasti v Varšavi in Pragi pa vztrajajo, da je postavitev ščita notranja stvar obeh držav in da se ne Evropska unija in ne Nato ne bi smela vmešavati v njuno odločitev.