New York Times opozarja, da bi odločitev zahodnih držav o priznanju neodvisnega Kosova utegnila imeti nezaželene posledice.

Jerry Bass, profesor z univerze Princeton, v časopisu opozarja, da bi v primeru priznanja neodvisnosti Kosova tudi Republika srbska lahko odšla po enaki poti. To pa bi BiH razdelilo na polovico.

Bass meni, da bi priznanje neodvisnosti Kosova, ki bi prišlo od zahodnih držav, otežilo pošiljanje mirovne misije ZN-a v Darfur. "Brez jasnih standardov, ki bi opravičili takšno odločitev, bi priznanje neodvisnosti Kosova dodatno otežilo prizadevanja, da bi sudanska vlada spustila v Darfur mirovne enote ZN-a in Afriške unije, zaradi strahu, da bi tudi Darfur nekega dne zahteval neodvisnost," meni profesor.

Kdo ima pravico do neodvisnosti?
Precedenčni primer Kosova bi utegnil spodbuditi zahteve po neodvisnosti v Kurdistanu, Čečeniji in Pridnestrju in razdeliti Belgijo. Bass je spomnil, da je ruski predsednik Putin med obiskom v Gruziji spraševal: "Če nekdo misli, da ima Kosovo pravico do neodvisnosti, zakaj bi jo potem zanikali Abhaziji ali Južni Osetiji?"

Na vprašanje, kdo ima pravico do države profesor s Princetona odgovarja, da je večina obstoječih, tradicionalnih rešitev - kot je trditev Woodrowa Wilsona, da imajo vsi narodi pravico do samooodločbe - danes neuporabnih. Dodaja, da tudi jezik ne more biti odgovor, saj na svetu obstaja okoli 6.900 jezikov, v ZN-u pa je le 192 držav. Hkrati meni, da bi priznavanje neodvisnosti na podlagi referenduma prenizko spustilo standarde in bi številna separatistična gibanja po vsem svetu utegnila sprožiti državljanske vojne in kaos.

Individualne pred kolektivnimi pravicami
Bass še meni, da pravica do odcepitve ne obstaja, če vključuje podjarmljenje drugega naroda. Podpora osamosvojitvi bi lahko pomenila spodbudo preganjanja manjšine, ki bi ostala zvesta matični državi. Rešitev je po njegovem mnenju v individualnih, in ne kolektivnih pravicah.

T. V.