Pred nekaj tedni so skrajni študenti zavzeli Rdečo mošejo in zahtevali uvedbo strogega šeriatskega prava v Islamabadu. Po neuspelih pogajanjih je v mošejo vdrla vojska in zadušila upor. Foto: EPA
Pred nekaj tedni so skrajni študenti zavzeli Rdečo mošejo in zahtevali uvedbo strogega šeriatskega prava v Islamabadu. Po neuspelih pogajanjih je v mošejo vdrla vojska in zadušila upor. Foto: EPA

Razglasitev izrednega stanja bi volitve najverjetneje preložila na prihodnje leto, poleg tega pa bi tudi omejila pravico do zbiranja ljudi in vlogo sodišč ter pravico do svobode izražanja medijev, mirne. Vlada bi sicer odločitev lahko utemeljila z rastočimi napetostmi in napadi v zadnjih mesecih, ki so jih zagrešili talibani in Al Kaida.

Tiskovni predstavnik Tarik Azim je dejal, da vlada razmišlja o možnosti uvedbe izrednega stanja, medtem ko je pozneje vodja vladajoče Pakistanske muslimanske lige Čodri Šujat Husein dejal, da ni možnosti, da bi se odločili za tak ukrep.

Ob morebitnem izrednem stanju bi Mušaraf še naprej ostal vodja pakistanske vojske, proti čemur se bojuje opozicija.

Mušaraf bi se moral udeležiti tudi srečanja plemenskih voditeljev oz. džirge v Kabulu, a je potovanje v zadnjem trenutku odpovedal. Udeleženci srečanja bodo razpravljali o načinih boja proti talibanom in Al Kaidi, Pakistan pa predstavlja premier Šaukat Aziz.