Velika lesena vrata bazilike, ki velja za najsvetejši kraj krščanstva, številni kristjani verjamejo, da so v njej križali in pokopali Jezusa, so odprli davi ob 4. uri po krajevnem času (3. uri po srednjeevropskem) in kmalu zatem je v baziliko že prišla prva skupina romarjev. "Pred vrati smo molili od nedelje," je povedal 29-letni Francois-Roch Ferlet, ki je baziliko obiskal v skupini 50 francoskih romarjev.

Po poročanju BBC-ja so krščanski voditelji, bazilika je pod skupno upravo voditeljev Rimskokatoliške, Vzhodne pravoslavne in Armenske cerkve, v izjavi ob ponovnem odprtju bazilike zapisali, da se zahvaljujejo Bogu in "tistim, ki so si neutrudno prizadevali za ohranitev navzočnosti kristjanov v Jeruzalemu".

Župan Jeruzalema Nir Barkat je v torek sporočil, da začasno prekinjajo načrte glede uvedbe davka na cerkveno premoženje, ki je komercialne narave. Kot je povedal že pred nedeljskim protestnim zaprtjem bazilike, bi se spremembe davčne zakonodaje nanašale na obdavčitve "hotelov, dvoran in storitev", ki so v lasti cerkva, bazilika Božjega groba in druge cerkve v mestu pa bi bile v skladu z zakonom še naprej oproščene plačevanja davkov. Po njegovih besedah ima mesto za 152 milijonov evrov nepobranih davkov od cerkvenega premoženja.

Izraelske oblasti so odstopile tudi od predloga sprememb zakonodaje, ki bi omogočile podržavljenje cerkvenega premoženja, ki so ga cerkve prodale zasebnim kupcem. Podporniki zakona pravijo, da želijo z njim zaščititi Izraelce, ki živijo na zemljiščih, ki so bili nekdaj v lasti cerkva, potem pa so jih prodale zasebnim podjetjem. Po njihovih zatrdilih bi s podržavljenjem teh zemljišč prebivalce zaščitili pred možnostjo, da podjetja ne bi podaljšala njihovega najema zemljišč, poroča BBC.

Iz urada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja so sporočili, da bodo oblikovali ekipo strokovnjakov, ki bo pomagala pri iskanju rešitev za nastali zaplet.