Menil je, da bi morali po umiku 20.000 vojakov nadaljnje umike odložiti za 45 dni, ki bi jih odgovorni potrebovali za ugotovitev stanja v Iraku. Med pričanjem pred odborom za oborožene sile je dejal, da je varnostno stanje v Iraku trenutno nestabilno. "Vendar pa stanje v nekaterih delih še vedno ni zadovoljivo in še vedno ostaja nešteto izzivov. Dogodki v zadnjih dveh tednih so nas opozorili, kot sem že večkrat opozoril tudi sam, da je napredek, dosežen od lanske pomladi, krhek," je dejal Petraeus. Koliko vojakov naj bi bilo ob koncu letošnjega leta potrebnih v Iraku, pa ni znal povedati.

Hkrati je Iran obtožil, da ima destruktivno vlogo pri urejanju razmer v Iraku. Opozoril je, da obstaja nevarnost, da bi lahko v Iraku zopet na noge vstali borci Al Kaide ali šiitski uporniki.

Napredek je "frustrirajoč"
Ameriški veleposlanik v Iraku Ryan Crocker pa je dejal, da je bilo doseženega veliko, lahko pa bi se to tudi izjalovilo. "Veliki izzivi ostajajo in napredek ni stanoviten, pogosto je frustrirajoče počasen," je povedal pred omenjenim odborom.

McCain proti umiku
Senator John McCain, ki je tudi kandidat republikancev za novega predsednika ZDA, pa je menil, da obstaja edinstvena priložnost za uspeh v Iraku. Umik bi se lahko po njegovih besedah pokazal v neuspehu, zaradi katerega bi se verjetno morale ameriške sile v Irak vrniti. "Naši zavezniki, arabske države, ZN in Iračani sami ne bodo kos obveznostim, če se bomo lahkomiselno umaknili," je rekel senator.

Do konca Bushevega mandata več kot 130.000 vojakov
Trenutno imajo ZDA v Iraku okoli 160.000 vojakov, po načrtih pa naj bi do srede julija iz Iraka odšlo pet bojnih brigad, kar znaša približno 20.000 vojakov. Tako naj bi konec mandata predsednika Georgea Busha v Iraku dočakalo več kot 130.000 ameriških vojakov, če ne bo nadaljnjih umikov.

Pred kongresom, v katerem je zasedal senatni odbor, se je zbralo tudi nekaj protestnikov, ki so zahtevali, da se ameriški vojaki iz Iraka vrnejo.