V govoru je še dejal, da svet ne sme dovoliti hladne ali prave vojne. Med govorom je poudaril, da se bo Rusija vedno spominjala podpore ZDA, Velike Britanije in Francije, poudaril pa je tudi pomoč italijanskih protifašistov in nemških antinacistov.
Vabimo vas, da si ogledate fotozgodbo parade.
Ruski predsednik Vladimir Putin je gostil več kot 50 svetovnih voditeljev, med njimi tudi ameriškega in slovenskega predsednika, Georgea Busha in Janeza Drnovška. Vsi skupaj so pred vrata Kremlja položili vrtnice, sledilo pa je skupinsko fotografiranje vseh zbranih voditeljev.
Strah pred napadom skrajnežev
Celotno središče mesta je zaprto za javnost, saj se oblasti bojijo morebitnih napadov čečenskih skrajnežev.
Voditelja Estonije in Litve se zaradi jeze s sovjetsko povojno okupacijo slavnosti nista udeležila. Tudi gruzijskega predsednika Mihaela Saakašvilija ni bilo tam. Za to se je odločil zaradi nesoglasja z Rusijo glede zaprtja dveh ruskih vojaških baz na svojem ozemlju. Bush bo sicer pozno popoldne iz Moskve odpotoval na obisk v Gruzijo.
Kwašnievski je prišel
Tudi poljski predsednik Aleksander Kwašniewski je dejal, da tega zgodovinskega trenutka ne občutijo vsi narodi enako, vendar pa se bo slovesnosti udeležil, saj ne želi poslabšati odnosov z uradno Moskvo.
Rusija praznuje konec druge svetovne vojne dan kasneje kot ostala Evropa. 9. maja so namreč novinarji sporočili novico o nemški vdaji, ki je med prebivalci sprožila izredno navdušenje.
Ruski komunisti za Stalina
Na slovesnosti ruskih komunistov, ki so jo pripravili ob robu parade, je njihov vodja Genadij Zjuganov pred več tisoč privrženci Josifa Stalina, nekdanjega sovjetskega voditelja, označil za zmagovalca nad nacistično Nemčijo, hkrati pa zahteval odstop ruskega predsednika.
Aretacije levičarjev
Ruska policija je v Moskvi tik pred začetkom osrednje slovesnosti, priprla okoli 80 privržencev skrajne levice in predsednika skrajne komunistične mladinske organizacije Predstraža rdeče mladine Sergeja Udalcova. Uradni razlogi za to niso znani, po nekaterih informacijah pa so jih prijeli, ker naj bi pripravljali provokacije.
V Moskvi so priprli tudi okoli 30 aktivistov ruske nacionalistične stranke Rodina, ko so brez dovoljenja skušali protestirati pred latvijskim veleposlaništvom. Moti jih predvsem izjava latvijske predsednice Vaire Vike-Freiberge, ki je dejala, da 9. maj ne bi smel biti namenjen glorifikaciji Stalina, temveč proslavi padca nacizma.
Poostrene varnostne razmere
Zaradi nevarnosti napada čečenskih skrajnežev, ki so v preteklosti že napadali na dan praznovanja konca druge svetovne vojne, so oblasti poklicale več tisoč vojakov in policistov, ki so moskovsko središče popolnoma odrezali od preostalega dela mesta. Protiletalska obramba bo vsako letalo, ki bo kršilo območje prepovedi letenja, sestrelila.
Napadi čečenskih skrajnežev na 9. maj v zadnjih desetih letih:
1995 - hudi spopadi med ruskimi in čečenskimi enotami v Groznem so vrgle senco na 50. obletnico konca druge svetovne vojne, ki se je je v Moskvi udeležilo približno 50 svetovnih voditeljev.
2002 - bombni napad v Dagestanu med parado ob dnevu zmage. Ubitih je bilo približno 45 ljudi, med katerimi je bilo veliko otrok. Predsednik Putin je napadalce opisal kot izmečke. Dagestan je ruska provinca, ki meji na Čečenijo.
2003 - vojaška parada v Groznem je bila odpovedana zaradi napada, v katerem sta bila ubita dva policista.
2004 - bomba je odjeknila med proslavo dneva zmage na stadionu v Groznem, napadalci pa so ubili čečenskega predsednika Ahmeda Kadirova, ki je imel podporo Moskve. Odgovornost za napad je prevzel Šamil Basajev, ki je bil odgovoren tudi za tragedijo v šoli v Beslanu, pri čemer je bilo ubitih več kot 330 ljudi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje