Gre za prve volitve po drugi ofenzivi ruske vojske v Čečeniji leta 1999. Volitve naj bi bile sicer zadnji in ključni del strategije ruskega predsednika Vladimirja Putina za ureditev razmer v tej kavkaški republiki, a uporniki to zavračajo.

Na volišča je prišlo več okoli 70 odstotkov upravičencev, s tem pa je izpolnjen tudi pogoj za veljavnost volitev, saj zakonodaja za to predvideva 25-odstotno udeležbo.

Proruski čečenski predsednik Alu Alhanov je dejal, da bodo volitve dale zagon demokratičnemu procesu v Čečeniji, zdaj pa jih čakajo še lokalne volitve in proces oblikovanja civilne družbe.

Kot menijo, gre za poskus odvrnitve od prave rešitve za nekdanjo sovjetsko republiko. Človekoljubne organizacije pa menijo, da volitve zaradi nasilja, ki še divja po državi, ne morejo biti svobodne in pravične.

Po pričakovanjih naj bi največ predstavnikov v obeh domovih parlamenta dobila Putinova stranka Združena Rusija, ki ima večino v ruskem parlamentu. Večina od 350 kandidatov za 58 poslanskih sedežev sicer prihaja iz vrst proruske čečenske uprave.

V Čečeniji voli okoli 600.000 upravičencev, med njimi je tudi 35.000 ruskih vojakov, od katerih jih bo za red med volitvami skrbelo 24.000. Uradni izidi volitev bodo znani v treh tednih.

To so bile prve parlamentarne volitve od vdora ruske vojske v Čečenijo leta 1999. Pred tem so na volitvah sodelovali tudi predstavniki upornikov, ki so takrat tudi prevzeli oblast in razglasili neodvisnost. Po posredovanju ruske vojske so v Čečeniji volili za novo ustavo, ki je območje razglasila za del Rusije. Sporne naj bi bile tudi predsedniške volitve, na katerih je zmagal proruski kandidat Alu Alhanov.