Niagarski slapovi so eni izmed najbolj obiskanih slapov na svetu. Foto: EPA
Niagarski slapovi so eni izmed najbolj obiskanih slapov na svetu. Foto: EPA

Vabljeni na ogled nekaterih, ki jih označujemo s presežniki.

K. T.

Angelov slap, s pravim imenom Parakupa-vena ali Kerepakupai meru, kar pomeni slap z najvišje točke, je največji slap na svetu: meri kar 979 metrov, od tega je 807 m neposrednega curka. Slap najdemo v nacionalnem parku Canaima v Venezueli. Gre pravzaprav za navpičen padec reke, imenovane Rio Churuna. Višina slapa je tako velika, da voda ob močnih vetrovih dejansko izhlapi, še preden se dotakne tal, in tako ustvarja meglico. Slap je leta 1912 odkril venezuelski raziskovalec Ernesto Sanchez La Cruz, a svojega odkritja ni obešal na veliki zvon. Svetovno slavo je slap požel po letu 1933, ko ga je 16. novembra preletel ameriški letalec Jimmie Angel. Danes je slap ena glavnih venezuelskih turistični zanimivosti, a priti do njega še zdaleč ni mačji kašelj: predvsem zaradi njegove lege daleč v oddaljeni džungli. Foto: EPA
Cascata delle Marmore ali slap Marmore je slap, ki so ga zgradili že stari Rimljani: je 165 metrov visok, s čimer spada med najvišje slapove v Evrope, hkrati pa je tudi največji umetno zgrajeni slap na svetu. Ogledate si ga lahko približno 8 kilometrov od Ternija, prestolnice italijanske pokrajine Umbrie. .
Niagarski slapovi so eni najbolj slavnih na svetu: na reki Niagari predstavljajo mejo med kanadsko provinco Ontario in ameriško zvezno državo New York. Slapove sestavljata dva velika dela, ki ju loči otok Goat (Kozji otok), Horseshoe Falls na kanadski strani in American Falls na ameriški strani. Po svoji višini slapovi ne izstopajo, toliko večji vtis pa naredijo s svojo širino. Čez najširši del v visoki sezoni vsako minuto pade 168.000 kubičnih metrov vode, v povprečju pa ta številka znaša 110.000 kubičnih metrov. Slapovi pomenijo tudi dragocen vir vode za hidroelektrarne. Foto: NN
Renski slapovi so najširši slapovi v Evropi (za informacijo: slap Dettifoss na Islandiji je za tretjino ožji, a dvakrat višji in z dvakrat večjo količino vode). Ležijo na reki Ren med občinama Neuhausen am Rheinfall in Laufen-Uhwiesen blizu mesta Schaffhausen na severu Švice blizu meje z Nemčijo. Široki so 150 metrov, visoki pa 23 metrov.
Drugi največji slap na svetu leži v Južni Afriki: slapovi Tugela so s svojimi petimi curki velik 947 metrov, ležijo pa v Drakensburgu v nacionalnem parku Royal Natal. Zaradi svoje lege so vidni že od daleč: vir slapov reke Tugela (to v zulujskem jeziku pomeni nenaden) je Mont-Aux-Sources nekaj kilometrov proč. Z omenjene gore se razprostira eden od najlepših razgledov na mogočne slapove, to pa je tudi pogosta začetna točka za obisk slapov.
Viktorijini slapovi (uradno zambijsko ime je Mosi-oa-Tunya, kar pomeni Dim, ki grmi) so slapovi, s katerimi se prav tako lahko pohvali jug Afrike: ležijo na reki Zambezi, in sicer med Zambijo in Zimbabvejem. Svoje ime so slapovi, ki so znani po svoji nenavadni obliki in raznoliki flori in favni, dobili po škotskemu raziskovalcu Davidu Livingstonu. Slapovi se bohotijo na ozemlju 1,7 kilometra po širini, visoki so 108 metrov, pršec pa je viden kar 65 kilometrov proč.
Slap Iguazu spada med najmogočnejše slapove na svetu. Brazilci že od nekdaj slap Iguazu, ki tako kot Niagarski slapovi predstavlja mejo med državama, in sicer med Argentino in Brazilijo, štejejo med sedem čudes sveta. Dejansko sicer ne gre le za en slap, saj jih je več kot 270, v širini pa sprva merijo skoraj 3 kilometre, nato pa se zožijo v od 70 do 80 m široko sotesko. Nekateri izmed slapov so visoki do 82 metrov, večina pa jih meri okoli 64 metrov. Bobnenje slapov se sliši 25 km daleč.
Slapovi Waihilau na Havajih so s 792 metri največji slapovi v ZDA. Dolina Waimanu se sicer ponaša s celo vrsto zelo velikih slapov.
Slap Hanoki je s 497 metri največji slap na Japonskem, zanimivo pa je, da ima vodo le med aprilom in julijem, ko se topi sneg s planote Midagahara, zato po navadi za največji slap štejejo slap Šomjo, ki je sicer njegov sosed.
Slap Savica je najbolj znan in obiskan slovenski slap, saj leži le nekaj minut stran od poti proti Triglavskim ali Sedmerim jezerom oziroma Triglavu. Leži v prelomu, ki se poševno zarezuje v strmi rob Komarče. Slap se nadaljuje kot Sava Bohinjka.