Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
90 letni, slovenski in srbski domoljub kot pravi, se je po nacističnem izgonu v Srbijo priključil četnikom – jugoslovanski kraljevi vojski in postal njen častnik. Izredno doživet opis najhujših stisk v vojni, preštevilnih bojev z Nemci, partizani in zlasti ustaši, odstira povsem nov pogled na značaj vojne v Jugoslaviji ter obenem pričuje o nesmislu nasilja…
Kleni Slovenec rojen v Žabnicah pod sv. Višarjami leta 1918, je odraščal v Ljubljani, kjer se je že pred vojno vključil v gibanje Mladci, med vojno pa se opredelil za protikomunistično stran. Bil je glavna zveza škofa Rožmana za reševanje slovenskih internirancev v Gonarsu in na Rabu. Kot obveščevalca, ki je imel stike zavezniki so ga zaprli tako Italijani kot Nemci. Po vojni ga je v Gorici skušala ugrabiti UDBa, ki ga je pozneje skušala pridobiti za sodelovanje…
Spomini Katarine, ki je z mamo kot otrok zbežala v partizane in njenega moža Antona, ki je bil priča partizanskemu napadu in nemškemu požigu vasi Orehovica v Zasavju, so pričevanje o drugi, v javnem spominu manj znani travmatični sledi, ki jo je vojna povzročila otrokom in civilnim osebam nasploh. Njuna izkušnja, da je predvsem kmečko prebivalstvo nosilo glavno breme vojne, se po osvoboditvi pomeša z razočaranjem.
Tone Mlakar, izgnanec, Plečnikov učenec, partizan in scenograf filmov Na svoji zemlji, Kekec in drugih je s svojo že kar spektakularno življenjsko zgodbo izjemno privlačen pričevalec. Med vojno se ranjen od nemških krogel zateče v vas pod Čavnom. Pade v četniško ujetništvo, kar pa presenetljivo pomeni njegovo rešitev v bolnišnico v Gorici, kjer dočaka prihod partizanov in čez dober mesec žalosten umik.
Stoletnika dr. Vinka Lipovca, rojenega v času Franca Jožefa je pravi privilegij poslušati, saj se z odličnim spominom sprehodi skozi svoje burno življenje od Avstro-Ogrske in Kraljevine Jugoslavije do odpora proti okupatorju, internacije v Dachau in odhoda v ZDA, kjer je bil več desetletij urednik Ameriške domovine.
Zakonca Starman iz Špitala v Avstriji je na skupno življenjsko pot združila usoda tisočev beguncev, ki so po drugi svetovni vojni v strahu za svoja življenja zbežali v Avstrijo ter se tam nastanili v begunskih taboriščih. 12-letno življenje v taboriščnih barakah je pustilo globoke sledove v spominu, ki sežejo od žalostnih, zaradi izgube svojcev, do veselih – saj se je v taboriščih začela slovenska šola in odprla se je pot v svobodo in novo življenje.
Ivanka Čoha, rojena Kete iz Lokavca pri Ajdovščini, je pri svojih 100 letih pravi zaklad življenjskih modrosti, ki jih v starem barvitem narečju Vipavske doline nevsiljivo pripoveduje mlajšim rodovom. Rojena še v času Franca Jožefa, predstavlja živo vez med »zlatimi starimi časi«, ki so se dokončno poslovili s prvo svetovno vojno ter poznejšim nastopom fašizma, okupacije in revolucije. Iskrena pripoved preproste žene iz katere veje modrost resnično prevzame pozornega gledalca.
Pripoved Alojza Arka, ki se po uboju očeta in bratov leta 1942 pridruži protikomunističnim enotam in preživi strahote teharskega taborišča po koncu vojne, je pretresljiv dokument o nesmislu in razsežnosti bratomorne vojne in revolucije. Pretresljivo pričevanje, ki nas spodbuja k sožitju in opominja, da se kaj takega ne bi več ponovilo.
Neveljaven email naslov