Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po tragični zgodbi kasaškega konja Maxa Liona, ki je umrl zaradi zanemarjanja, se je znova odprlo vprašanje nedopustnega ravnanja z živalmi ter tudi konjskih in pasjih dirk. Kakšna usoda čaka tekmovalne konje in hrte po nekaj letih dirkanja, potem ko so lastniki z njimi dobro zaslužili? Pogosto mučenje in smrt. Zaščitniki živali opozarjajo, da tudi v Sloveniji s spletnimi stavami podpiramo okrutno industrijo pasjih in konjskih tekmovanj. Anka Pirš.
Še nikoli v zgodovini se Slovenija ni spopadala s takim pomanjkanjem delavcev. V bolnišnicah in domovih za starejše je pomanjkanje zdravstvenih in negovalnih delavcev že kritično. Avtoprevozniki svarijo, da lahko pride do motene oskrbe z osnovnimi življenjskimi dobrinami, gradbinci pa, da se bo gradnja objektov zelo upočasnila in celo ustavila. Vzroki so jasni: nizke plače, slabi pogoji dela, birokratske ovire. Rešitev pa ni videti. Aleksandra Trupej.
Politične razprtije so slabe za državo, a odlične za satiro, pravijo ustvarjalci ene najbolj gledanih oddaj na Televiziji Slovenija Kaj dogaja in njene rubrike Mala terasa. In kakšna je sploh še razlika med politiko in satiro? Satira ima nivo, je jasen Igor Bračič. Pa je bil kdo izmed politikov užaljen zaradi imitacije, kakšni so bili odzivi na priredbe o covidu in iz koga ali česa se v Sloveniji ni dobro norčevati?
V rubriki Pomagamo, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije, tokrat predstavljamo družino Hajnc iz okolice Sladkega Vrha. 7-letna dvojčka Jan in Nik imata cerebralno paralizo, starši ju težko nosijo po stopnicah, zato bi v hiši nujno potrebovali dvigalo. Če želite pomagati, lahko na številko 1919 pošljete SMS z besedo TEDNIK ali TEDNIK5 in prispevali boste en oziroma pet evrov. Lahko pa poljuben znesek darujete na račun ZPMS-ja SI56 0400 1004 9903 191, sklic SI00 07-245015, namen POMAGAMO. Družino je obiskala Aleksandra Dežman.
Pred kratkim je javnost razburil posnetek ženske, ki je v hladnem dnevu na sprehod peljala malčka, oblečenega zgolj v plenico. Mati je pojasnila, da je bilo otroku vroče in da se na njegove potrebe odziva skladno s smernicami sočutne vzgoje. Pa gre pri tem res za sočutno vzgojo? Strokovnjaki pravijo, da ne. Kaj pa sploh je sočutna vzgoja in v čem se razlikuje od običajne vzgoje? Kako postaviti meje in poskrbeti za otrokovo varnost in zdravje? Novinarka Erna Petrač Barborič.
Največje žrtve epidemije so bili stanovalci v domovih za starejše, a vprašanje je, ali so pristojni naredili vse, kar je potrebno, da bi to preprečili in ali se tak scenarij lahko ponovi, opozarjajo v Društvu Srebrna nit. Sprašujejo se, ali so v Zvezi društev upokojencev za starejše naredili dovolj. Da je bil ZDUS ob dogajanju med epidemijo preveč pasiven, opozarjajo tudi nekateri njegovi vidni člani. Anka Pirš.
Opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi se vrstijo, pravijo v Sindikatu policistov Slovenije, zato so začeli zbirati podpise za spremembo zakonodaje, ki bi to omejila. Opozarjajo, da se na ta način na zaposlene, ki sicer strokovno opravljajo delo, izvaja hud pritisk. Policistom so se pri zbiranju podpisov pridružili tudi drugi sindikati in nevladne organizacije. Kaj bi ta sprememba zakona pomenila za delavce in delodajalce v javnem in zasebnem sektorju? Aleksandra Trupej.
Ste že slišali za Srebrno vas? To je posebna vas, pravzaprav združuje dve nekoč zapuščeni vasi Stari in Novi kot na obrobju Loškega Potoka, ki sta na novo zaživeli. Tu so se namreč začeli naseljevati mlajši upokojenci in zdaj se je v tem odmaknjenem, a slikovitem delu Slovenije razvila skorajda idilična skupnost, kjer si sosedje pomagajo, se družijo in skupaj celo dopustujejo. Obiskala jih je Anka Pirš.
Jesen je za marsikoga najlepši čas za obisk gora, a v visokogorju na vrata že trka zima. Gorski reševalci opozarjajo, da zimske razmere zahtevajo drugačno znanje, opremo in pripravljenost. Skrbi jih, da bodo imeli še več dela kot poleti. A ne rešujejo le planincev, pač pa tudi adrenalinske navdušence drugih športov. Reševalci upajo, da po številu reševalnih akcij ne bodo presegli rekordne sezone pred dvema letoma, a se takratnemu številu posredovanj vse bolj bližajo. Miro Štebe.
Kako je Gorica zaslovela v Združenih arabskih emiratih? V Dubaju so ta mesec z letom dni zamude odprli svetovno razstavo Expo 2020. Razstavišče, ki je veliko kot mesto Velenje, je bilo še pred kratkim eno največjih gradbišč. Kar je še bolj zanimivo, pa je to, da so gradbeni material prevažali tovornjaki podjetja Gorica. Ja, gre za slovensko Gorico, po kateri je lastnik te zdaj že multinacionalke, prisotne po vsem naftno bogatem Zalivu, poimenoval svoje podjetje. Z Ivanom Fornazaričem, ki že dobra tri desetletja živi v Dubaju, se je pogovarjala Karmen Švegl.
Nas bo po zdravstveni udarila še velika socialna kriza? Prihajajo valovi podražitev, minimalna plača, socialna pomoč in drugi korektivi, ki blažijo revščino, pa ostajajo na enaki ravni. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so podražitve nemoralne, saj gre za osnovne življenjske potrebščine, brez katerih ni dostojnega življenja, zato se bodo stiske socialno ogroženih občutno poglobile. Je država sploh pripravljena na krizo? Novinarka Aleksandra Trupej. Danes se je začela skupna akcija Rdečega križa in Televizije Slovenija Teden dobrodelnosti - Lepo je deliti. Če želite pomagati ljudem v stiski, lahko na številko 1919 pošljete SMS z besedo SKUPAJ ali SKUPAJ5 in prispevali boste en evro ali pet evrov. Poljuben znesek lahko nakažete na tekoči račun Rdečega križa Slovenije, številka SI56 0292 2001 9831 742, sklic SI 00 96874, namen Teden dobrodelnosti 2021.
Stranski učinki epidemije covida 19 so vse hujši. Klinični oddelki otroške psihiatrije so polni, lani so na Pediatrični kliniki Ljubljana sprejeli za 50 odstotkov več mladih z motnjo hranjenja in tistih po poskusu samomora kot leto pred tem. Poraba antidepresivov in antipsihotikov med vsemi starostnimi skupinami narašča, strokovnjakov primanjkuje, čakalne dobe se daljšajo. Kako bodo pristojni ukrepali? Anja Šter.
V Sloveniji je v razcvetu kulinarični turizem, v Ljubljani se je število gastronomskih turistov v zadnjih štirih letih podvojilo. Slovenska vrhunska kulinarika je lani prvič dobila Michelinove zvezdice - pet kuharskih mojstrov si jih je pripelo, letos se jim je pridružil še eden. Kaj lahko domači kuharski mojstri ponudijo tujcem, katere jedi so najbolj priljubljene in kako globoko je treba seči v žep za znamenite zvezdice? Novopečenega lastnika zvezdice Luka Koširja in kuharskega mojstra z dolgo tradicijo Janeza Bratovža je obiskala Aleksandra Trupej.
Protesti nas spremljajo že, odkar smo samostojni. Razlogi so bili različni, uperjeni so bili proti sistemu, proti desnim vladam, kot demokratično orodje pa jih je večkrat uporabila tudi desnica. Pregled največjih protestov je pripravila Anja Šter.
Še vedno odmevajo prizori s torkovih protestov, kakršnih doslej nismo videli. Kordoni policistov so blokirali ulice, oblaki solzivca so prekrili središče Ljubljane, protestnike je škropil vodni top, z druge strani so letele granitne kocke. In med tema dvema ognjema so se znašli novinarji, snemalci in fotoreporterji. Ti so vedno pogosteje deležni tudi žalitev, groženj in fizičnih napadov, tokrat so na lastni koži izkusili vodni top in solzivec. Kako je opravljati delo sredi divjih protestov, razkrivajo novinarji, ki so bili v torek v prvih vrstah, med njimi Boštjan Veselič Golob.
Možganska kap, tromboza, nevrološki zapleti. Pogovarjali smo se z bolniki, ki so bili po cepljenju proti covidu 19 hospitalizirani in je bilo njihovo življenje ogroženo, ter s tistimi, ki imajo po cepljenju hude zdravstvene težave, za katere so prepričani, da so posledice cepljenja. Kakšne zdravstvene zaplete lahko povzroča cepljenje proti covidu in koliko je takih primerov? Ali bi lahko katerega izmed teh primerov preprečili, če bi pristojni neželene učinke jemali bolj resno in hitreje ukrepali pri določenih cepivih? Novinarka Aleksandra Dežman.
Pohodništvo postaja v zadnjih letih vse bolj priljubljeno, pravi razcvet je doživelo med epidemijo. A hoja ni le rekreacija, dokazano ima pozitivne učinke na zdravje. Deluje kot blagi antidepresiv, blaži procese demence, vpliva na nastajanje novih celic v možganih. Nekateri pa se na kilometre poti odpravijo tudi zaradi iskanj in spoznanj. Anka Pirš se je pogovarjala s pohodniki, ki so v življenju prestali marsikatero preizkušnjo in jo dobesedno pohodili.
Neveljaven email naslov