Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Intervju - Arhiv

Intervju Janez Janša

19. 11. 2017

Prvak opozicije je v intervjuju analiziral predsedniške volitve in pojasnil tudi lastne napake in razloge, ki so privedli do neuspeha pomladne opcije. Komentiral je tudi svoj vidik razhajanja z Novo Slovenijo. Janša je kot razlog za padajočo volilno udeležbo izpostavil občutek nemoči za vplivanje na politične odločitve, ki je zlasti zajel desnosredinske volivce. Ti so imeli po njegove po letu 1990 tudi večja pričakovanja od volivcev levice, ki so bili motivirani za ohranitev svoji privilegijev. Razlog, da v drugem krogu niso podprli Boruta Pahorja je med drugim v njegovi vlogi pri pranju milijarde dolarjev iranskega denarja v NLB: »Predsednik Pahor je vedel – in ni storil nič!«, je bil kritičen Janša, ki meni, da je Pahor s tem močno ogrozil ugled Slovenije v svetu in tudi lastno funkcijo. S to temo se bo naslednji teden ukvarjal poseben odbor Evropskega parlamenta. Podobno naivna in za Slovenijo škodljiva je bila tudi Pahorjeva vloga pri arbitražnem sporazumu, ki ima za posledico izgubo dela ozemlja z državljani vred in neoprijemljiv stik z odprtim morjem. Janša je kot enega ključnih problemov slovenske nacije izpostavil problem natalitete oz. še prej odhajanja, v zadnjih petih letih, že več kot 40.000 Slovencev v tujino, kjer je zavrnil tezo, da tudi SDS na to pereče vprašanje nima pravih odgovorov. Prvak SDS je zavrnil tudi očitek, da si v aktualnem primeru sirskega migranta Ahmada Shamieha tako leva kot desna politika kujeta politične točke. Opozoril je, da je premier Cerar pohodil že izvršen sklep državnega organa te države in si zato prislužil ustavno obtožbo. Izpostavil je tudi dvoličnost ob tako ekskluzivni kršitvi v prid reševanja begunca Shamieha, medtem ko je bila nedavno iz Slovenije deportirana cela sirska družina, sicer krščanske veroizpovedi vendar brez vsake medijske pozornosti. Na novinarjevo kritiko, da se nihče na zavzame za ljudi, kot je Vaskrsić, ki so mu zaradi 124€ dolga zarubili hišo pa je Janša zatrdil, da so dvojna merila čedalje bolj razvidna in pojasnil njihov pogled na to primerjavo. Janša je ob koncu komentiral tudi mnenja da je čas, da se umakne iz politike oz. vrha stranke. Izpostavil je, da o predsedniku stranke demokratično odločajo njeni člani in ne ljudje zunaj stranke. Po njegovem prepričanju, si njegovega umika želijo predvsem tisti, ki jim je trn v peti dejstvo, da SDS ne obvladujejo prikriti centri moči, kot je to značilno za večino drugih strank. Poudaril je, da je SDS na zadnjih volitvah, kljub temu, da je bil v zaporu, dobila več kot 20 odstotkov glasov. Prav dejstvo, da ima stranka in on osebno podporo številnih zrelih in preizkušenih ljudi ga motivira, da se je vredno boriti naprej. Na koncu je Janša povedal, da njegovo življenje ni le politika oz. tisto kar se vidi na televiziji, ampak mu veliko energije daje družina, žena in otroka, ki sta vir veselja. Voditelj pogovora je Jože Možina.

Intervju Krištof Charamsa

5. 11. 2017

Tokrat bo naš gost Krzysztof Charamsa, še pred nekaj leti visok uradnik Vatikana, celo tajnik mednarodne teološke komisije in prelat Kongregacije za nauk vere, najpomembnejšega vatikanskega urada, ki skrbi za doktrino Rimskokatoliške cerkve. Skratka, človek z bleščečo prihodnostjo. Do trenutka, ko je prelomil tisočletni molk in razglasil svojo istospolno usmerjenost. Voditeljica Ksenija Horvat.

Intervju Boris A. Novak

15. 10. 2017

Naš gost bo Boris A. Novak, pesnik, dramatik, esejist, profesor na Oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete v Ljubljani in predvsem avtor epa Vrata Nepovrata. To je ep o dvajsetem stoletju na naših tleh; ep o strašnih vojnah in še strašnejšem miru, o junaških dejanjih in intimnih razdejanjih, a tudi zgodba o miru, dobrih ljudeh in ljubeznih. Pogovarjala se bo Ksenija Horvat.

Intervju Vera Mejak

8. 10. 2017

Pogovor z Vero Đoković Mejak je prava poslastica za gledalce, saj je gre za pravnico in strokovnjakinjo za finance, ki brez dlake na jeziku razgali anomalije slovenskega pravosodja in gospodarjenja z državnim premoženjem. Že kot gostja v oddaji Pričevalci pred dvema letoma je porušila vse rekorde gledanosti. Rojena je v Beogradu, očetu, ki je bil v osebni straži kraljeve družine ter mami, ki je bila iz zgornje Savinjske doline. Študij prava je končala v Zagrebu, potem pa je bila zaposlena na SDK, na tožilstvu, Banki Slovenije in na Ustavnem sodišču. Ker že nekaj let Živi v Španiji bo uvodoma pojasnila svoj pogled na katalonska prizadevanja za samostojnost, kjer poleg pravice do samoodločbe osvetljuje tudi na politična in ekonomska ozadja. V ekonomski primerjavi med Slovenijo in Španijo, Mejakova opozarja na nesorazmerno visoke davke, ki pri nas dušijo zlasti mlade ter podjetnike. Izredno kritična je do ekonomske politike v državi, zlati nesorazmernega zadolževanja in napoveduje, da Slovenija, ki se je znova zadolžila za 4 milijarde € tone v grški scenarij. Glede pravosodja bo Mejakova spregovorila o najbolj odmevnih zdrsih, ki so sodno vejo oblasti pripeljali do tako nizkega ugleda. Kot prvi je to zanjo sojenje v aferi Patria, kje tožilcu očita neznanje oz. politično motiviranost. Meni tudi, da bo klavrno usodo doživelo tudi sojenje Milku Noviču in opozarja, da bo odškodnino znova plačala država Slovenija, ne pa tisti, ki so odgovorni za slabo sojenje. Pokomentirala bo tudi čedalje bol utemeljen vtis, da slovenska pravna država ne velja za vse enako, zlasti se to kaže v primeru ljubljanskega župana Zorana Jankovića v aferi farmacevtka. S sogovornikom se bosta dotaknila tudi afere desetletja – bančno-političnega škandala, ki močno prerašča okvire Slovenije. Gre za pranje milijarde evrov iranskega denarja v NLB, kjer so ocene, da so tisti, ki so izvedli ta nezakonit posel prejeli provizije, ki lahko znašajo tudi več sto milijonov €. Mejakova iz lastnih izkušenj komentira odgovornost, ki jo ima pri tem Banka Slovenije pa tudi ostali vpleteni vse do sedanjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča in predsednika republike Boruta Pahorja. Pogovor vodi dr. Jože Možina.

Intervju Dr. Boštjan M. Zupančič

17. 9. 2017

Ugleden pravnik, pisatelj, pisatelj in publicist, nazadnje sodnik na sodišču za človekove pravice je znan po ostrih izjavah, ki sprožajo številne polemike. Zase pravi, da je politično nekorekten človek, ki se brez dlake na jeziku loti številnih tem, ki se jih drugi ne. Tako bo v intervjuju izpostavil svoj negativni odnos do splava, problem feminizacije moških, govor pa bo tudi o eroziji vrednot in političnih ambicijah. Dr. Zupančič je svoj kredo oblikoval med študijem na uglednih tujih univerzah, v ZDA je bival oz. predaval 15 let zato bo pokomentiral tudi razmere po izvolitvi Donalda Trumpa za ameriškega predsednika. Voditelj Jože Možina.

Intervju dr. Renata Salecl

10. 9. 2017

Tokrat v Intervjuju: filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl, znanstvena svetnica Inštituta za kriminologijo v Ljubljani in predavateljica na Univerze v Londonu. Junija letos je postala izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Voditeljica Ksenija Horvat.

Intervju Vlasta Nussdorfer

3. 9. 2017

Vlasta Nusdorfer je varuhinja človekovih pravic postala leta 2013. O svojem delu pravi, da ga razume kot poslanstvo. Pred tem je bila vsa leta poklicne poti tožilka, posebej se je ukvarjala z mladinsko, družinsko in spolno kriminaliteto. Primeri, s katerimi se je srečevala, so se je očitno toliko dotaknili, da je na temo zlorabljenih in zapostavljenih otrok napisala nekaj knjig. Žrtvam spolnih, pa tudi drugih kaznivih dejanj, se je posvečala tudi sicer – pa naj je šlo za ustanavljanje društev ali skladov za pomoč žrtvam ali pa za njeno osebno pomoč in delo z žrtvami. Z enako občutljivostjo za krivice in željo pomagati ljudem, predvsem otrokom, se je lotila tudi nalog varuhinje človekovih pravic. Pomaga jim lahko v okviru pristojnosti, ki jih predpisuje zakon – torej z nasveti, opozorili in pobudami državnim institucijam, s terjanjem odgovorov in ukrepov, se pa tudi sama čudi neodzivnosti posameznih organov. Voditeljica Lidija Hren.

Intervju Ddr. Evgen Bavčar

27. 8. 2017

Ddr. Evgen Bavčar, ki živi v Parizu je prvovrsten ambasador slovenske kulture v Franciji in Evropi. Kot 12 leten deček, rojen v Lokavcu v Vipavski dolini, je v nesreči izgubil vid a sta ga je volja in vztrajnost popeljala na pot umetnika, misleca in esejista, ter enega najbolj prepoznavnih Slovencev v tujini. Bavčar posebej izpostavlja svojo primorsko identiteto, saj meni, da imajo primorski Slovenci zaradi stika z latinskim svetom drugačen odnos do življenja. Kljub slepoti je končal gimnazijo v Novi Gorici ter študij zgodovine in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Uspel je dobiti štipendijo kar mu je tlakovalo pot v Francijo kjer je na sloviti pariški univerzi Sorbona tudi doktoriral. Bavčar je bil tisti, kje v osemdesetih letih prejšnjega stoletja omogočil, da so pisatelja Borisa Pahorja spoznali tudi Francozi in resnici na ljubo, je šele po tem dobil večjo veljavo tudi v Italiji in Sloveniji. Prav Boris Pahor, ki v oddaji govori o svojem prijatelju Evgenu, slednjega označi kot velikega domoljuba in veliko avtoriteto. Oba, Bavčar in Pahor sta izpostavljata pomen slovenske identitete, ki mora biti jasno razpoznavna tudi v kulturi. Ta je v slovenskem prostoru podvržena balkanizaciji in globalizaciji ter internacionalističnemu konceptu, ki je, kot izpostavlja Bavčar, za male narode zelo škodljiva. Evgen Bavčar, ki je predaval na vrsto svetovnih univerzah ugotavlja, da so velike osebnosti v umetnosti in kulturi ponosne na svoj nacionalni izvor. To je zanj bogastvo in tudi nekaj modernega. Kljub slepoti, ali ravno zaradi nje, je postal Bavčar iskalec notranje svetlobe iz otroštva in tiste golobje, ki stopa na pot duhovnega in večnega. Svoj umetniški izraz je našel tudi kot vizualni umetnik s fotografijo. Svoje podobe imenuje ikone, doslej pa je imel že več kot 100 razstav. Pogovor sklene Dr. Jože Možina z ugotovitvijo, da je Bavčar poseben človek, ki svojo moč črpa iz svoje nemoči – slepote, a ravno zato vidi več in dlje kot drugi.

Intervju dr. Tone Kregar

20. 8. 2017

Naš gost bo Dr. Tone Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine v Celju, zgodovinar, sociolog, komentator družbenih dogajanj in slovenski rock'n'roll glasbenik. Z njim se bo pogovarjala Ksenja Horvat.

Intervju Dr. Renato Podbersič

13. 8. 2017

Dr. Renato Podbersič velja za izredno prodornega zgodovinarja mlajše generacije. Determinirala ga je rodna Goriška oz. Vrtojba, ki je bila najbolj porušena vas v času prve svetovne vojne. Zanimanje za zgodovino izvira prav iz teh okoliščin. Podbersič je po končani srednji družboslovni šoli v Novi Gorici diplomiral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Lani pa je doktoriral na Primorski univerzi z zanimivo študijo o judovski skupnosti v Gorici. Podbersič nam kot odličen poznavalec predstavi usodo Judov med drugo svetovno vojno in nacistično preganjanje pa tudi paradoks, da so Judje, kot največje žrtve nacizma postali razredni sovražniki novega komunističnega režima. Nekateri od goriških Judov so namreč končali v fojbah, večina v Jugoslaviji pa je ostala brez premoženja.. Podbersič je v pogovoru komentiral obujanje nostalgije z rdečo zvezdo in temne plati medvojnega revolucionarnega nasilja na Primorskem, ki ga podrobneje raziskuje. Sodeloval je tudi pri izdaji nekaterih pomembnih spominskih zapisov primorskih Slovencev, kot je dnevnik duhovnika Rudolfa Klinca ter spomini partizana Virgila Gomizelja. Podbersič trenutnopripravlja še dve novi memoarski izdaji. Pogovor, ki ga je vodil Jože Možina se je ob koncu dotaknil bližajoče stoletnice bitke pri Kobaridu, ki pomenila preobrat na Soški fronti, a kljub italijanskem porazu ni mogla preprečiti italijanske okupacije Primorske leto kasneje. Voditelj Jože Možina.

Intervju dr. Aleksandra Berberih Slana

6. 8. 2017

Gostja nedeljskega intervjuja bo doktorica Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor in predsednica Skupnosti Muzejev Slovenije. Ksenija Horvat se bo z njo pogovarjala o pomenu industrijske zapuščine Maribora in o velikem porastu števila obiskovalcev v slovenskih muzejih in galerijah.

Intervju Marko Juhant

30. 7. 2017

Marko Juhant nam kot specialni pedagog in iskan strokovnjak za vzgojne izzive sedanjega časa v pogovoru z Jožetom Možino ponudi vrsto aktualnih razmislekov in nasvetov . Svoje delo jemlje kot poslanstvo, formiralo pa ga je predvsem dolgo obdobje, ko je delal kot vzgojitelj in ravnatelj v domu Malči Belič. Velik pretres, pa tudi odobravanja je na področju vzgoje povzročil, ko sta s kolegico Simono Levc izdala knjigo Varuh otrokovih dolžnosti, v kateri kategorično in na podlagi izkušenj nasprotuje permisivni vzgoji. Prav ta po Juhantovem mnenju ustvarja otroke in mladostnike, ki se niso sposobni spopasti z izzivi življenja, saj so za njimi vedno starši. Juhant izpostavlja, da sta pri vzgoji potrebna avtoriteta mame in očeta, ki pa se kaže v doslednosti. Največ kar lahko starši in vzgojitelji ponudijo otroku je po njegovem sistem vrednot – prav to ga bo obvarovalo, ko bo izpostavljen nevarnostim okolice in slabe družbe. Juhant je avtor več knjig in priročnikov, ki jih v pogovoru tudi izpostavi. Ena od teh je Družinska zakladnica – ta staršem, ki so preveč kritični do svojega otroka omogoča, da v njem vidijo dobro in ga s tem spodbujajo. Juhant nasprotuje učiteljem in predvsem učiteljicam, ki, kot pravi, za praznike in sploh za počitnice otrokom nalagajo domačo nalogo. Počitnice morajo biti po njegovem priložnost sprostitve in družinske povezanosti. Sogovornik pa se je dotaknil tudi zelo pereče problematike odvisnosti pri otrocih in mladostnikih, ki se začne že z pretirano uporabo in dostopnostjo pametnih telefonov in svetovnega spleta.Voditelj Jože Možina

Intervju Stanka Golob

23. 7. 2017

Stanka Golob je dolgoletna vodja Trubarjevega antikvariata, vrhunska poznavalka knjig in knjižnih zakladov, in nesporna avtoriteta na svojem področju. Za svoje delo je prejela Schwentnerjevo nagrado, Trubarjevo priznanje, bila je Knjigotrška leta 2009 in letos je prejela plaketo mesta Ljubljana. Voditeljica Ksenija Horvat.

Intervju Ddr. Verena Perko

16. 7. 2017

Ddr. Verena Perko je doktorirala iz arheologije in iz muzeologije ter je velika strokovnjakinja za področje dediščine. V intervjuju je najprej izpostavila težke življenjske preizkušnje, opisane v knjigi Poletje je dalo na glavo klobuk, skozi katere sta šla možem Andrejem in kar ju je v 20 letnem programu dr. Ruglja izklesalo za življenje. Vsak na svojem področju in skupaj sedaj lahko podelita svoje izkušnje parom in družinam, ki se soočajo s problemom odvisnosti. Po izvoru Vipavka in po srcu Kraševka se je Verena Perko povsem predana skrbi za kulturno dediščino, ki jo imenuje temelj naše identitete, tako slovenske kot evropske. O tem kaj je dediščina sicer velja družbeni dogovor, dejansko pa je vrednotenje dediščine tudi stvar vsakega posameznika in lokalnega okolja. Prizadeva si za prevrednotenje odnosa do dediščine, ki ni nekaj za kar mora poskrbeti država ampak vsak od nas po svojih močeh. Perkova ugotavlja specifike v odnosu do varovanja dediščine v državah nekdanjega socialističnega bloka, ko se je zaradi vsiljevanja novega vrednostnega sistema rušilo staro. V Sloveniji pa je bil prvi ostri rez s preteklostjo zgodil z uničevanjem gradov že med vojno in po njej. Veliko breme in napad na duhovno dediščino v civilizacijskem smislu je obdobje totalitarizmov, med drugim komunizma, ki z nakopanimi žrtvami povojnih pobojev še vedno vpliva na slovensko družbo. Sogovornica ugotavlja, da živimo v času, ki ima svojo tragično podobo v potrošništvu ter izgubi stika z naravo in dediščino, ki sta temeljni vrednoti. Dediščina, kot ohranjanje spomina pa je zanjo temelj pravičnosti, ki omogoča sonaraven razvoj in jasen vpogled naprej. Voditelj Jože Možina.

Intervju Sonja Lokar

9. 7. 2017

Naša gostja bo Sonja Lokar, sociologinja, aktivistka, feministka in nekdanja političarka in predsednica Ženskega lobija. Doma in v Evropi je znana kot borka ne le za ženske pravice, ampak pravice vseh šibkejših in marginaliziranih skupin. Voditeljica Ksenija Horvat.

Intervju mag. Rado Pezdir

2. 7. 2017

Rado Pezdir je v intervjuju pogumno razkril šokantna ozadja finančnega delovanja paradržavnih struktur, ki jih po pravici imenujemo »udbomafija«. Udba, poznejša SDV, politična policija prejšnjega nedemokratičnega režima, je namreč že leta 1946 začela s tihotapljenjem droge in cigaret, ter to počela še leta 1989, kar je sedaj dokumentirano. Pri svojem kriminalnem delovanju je imela tudi sodelavce iz italijanske mafije, ki so z Udbo sodelovali tudi v igralniških poslih. Bili so kot država v državi, nad SDV je bila samo Zveza komunistov oz. Centralni komite. Denar iz tega početja se je med drugim stekal na skrivne račune in podjetja v tujino; Pezdir navaja, da je bilo izdano celo navodilo, da se udbovski denar prenese izven Slovenije. V pogovoru bo predstavil še druge dokumente in informacije, ki razkrivajo obsežno gospodarsko mrežo bivše SDV, ki je tudi po letu 1990 ostala živa ter s pomočjo kriminalnega denarja obvladuje pomemben del slovenske družbe in politike – med drugim je odgovorna za preplačila medicinske opreme. Njen vpliv pa je močan tudi v medijih in pravosodju. Lovke nekdanjih udbovskih struktur segajo tudi v slovensko bančno gospodarstvo, zadnja afera s pranjem milijarde dolarjev iranskega denarja v NLB, pa je po Pezdirjevem prepričanju le vrh ledene gore.

Intervju Zinaida Klimenko

18. 6. 2017

Tokrat bo naša gostja prava legenda z Vzhoda. Doktorica Zinaida Konstatinovna Klimenko, vodja raziskovalnega oddelka Nikitskega botaničnega vrta na Krimu je življenje posvetila žlahtnenju vrtnic. V zgodovino se je zapisala s stotimi obetavnimi sortami vrtnic, kar 43 jih je tudi patentirala. Kakšno je življenje, vpeto v vrhunsko znanost v nekdanji Sovjetski zvezi, v Ukrajini in v Rusiji in na današnjem Krimskem polotoku? Voditeljica Ksenija Horvat.

Intervju dr. Anton Velušček

11. 6. 2017

V tokratnem nedeljskem pogovoru bomo imeli priložnost spoznati enega najbolj uspešnih slovenskih arheologov, ki je s sodelavci našel sedaj že svetovno znano najstarejše leseno kolo na svetu skupaj z osjo. Vendar pa se je dr. Velušček v zadnjem letu in pol ukvarjal tudi s povsem drugo in veliko mlajšo tematiko – izkopom revolucionarnih žrtev iz Krimske jame, ki so bile pokončane leta 1942. Priznan arheolog nam bo podrobno pojasnil kako se je odločil za študij arheologije in kako je prišlo do odkritja spektakularne najdbe pri Verdu. Arheologijo opisuje kot težaško delo, saj delu na terenu, pogosto v težkih razmerah, sledi dolgotrajna analiza in klasifikacija najdb. Velušček je tudi med najbolj zaslužnimi, da so tudi kolišča na Ljubljanskem barju vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine. Arheološko preučevanje prednikov, ki so pred več kot 5.000 leti živeli na našem ozemlju v marsičem spreminja pogled na stopnjo njihovega razvoja. Velušček govori z občudovanjem o njihovem visokem obrtnem znanju sploh pa sposobnosti preživetja. Njihova povezanost z naravo je naravnost osupljiva in iz tega se je po njegovem moč veliko naučiti. V preučevanje Krimske jame je padel bolj po naključju, potem ko Komisija za raziskovanje prikritih grobišč, katere član je, ni razpolagala s sredstvi za arheološki nadzor izkopa. Sedaj pravi, da mu ni žal, saj se je veliko naučil o medvojnem času, sploh pa je izpraznjene Krimske jame in pokop žrtev pomenilo veliko olajšanje za širšo okolico. Velušček, ki je iz partizanske družine, oba njegova nonota sta se borila v NOB, je bil zgrožen, da so bile med partizanskimi žrtvami številne mladoletne osebe, celo otroci in noseče ženske. Postavlja si vprašanje – kaj se je takrat dogajalo v partizanski vojski, da so dopuščali take zločine in hkrati ugotavlja, da je ukvarjanje z bližnjo preteklostjo še kako povezano tudi z današnjim časom in življenjem. Voditelj Jože Možina.

Intervju dr. Ivo Goldstein

28. 5. 2017

Tokrat bo naš gost dr. Ivo Goldstein, hrvaški veleposlanik v Parizu, predavatelj zgodovine na Filozofski fakulteti v Zagrebu in - skupaj z očetom Slavkom Goldšteinom - avtor najnovejše biografije Josipa Broza Tita. Po mnenju številnih zgodovinarjev, je to prelomna biografija, saj osvetljuje dosežke in poraze nekdanjega jugoslovanskega predsednika in se ne izogiba temnim platem njegove oblasti.

Intervju dr. Janez Juhant

21. 5. 2017

V pogovoru z Jožetom Možino bo gost spregovoril o svojem družinskem izvoru, ki ga je močno zaznamoval ter srečnem preobratu, ko je šel študirat v tujino. Ves čas je imel težave z Udbo, ki je spremljala njegovo delo, tudi ko je šel na prvo službeno mesto kot kaplan. Dr. Juhant je iskreno spregovoril o močnem vplivu, ki ga je SDV imela v slovenski Cerkvi. Po njegovem so posledice še danes prisotne, saj so nekatere odločitve oz. ravnanja sprejeta v Cerkvi ne da drugače razlagati. V pogovoru je izpostavil odločilno vlogo, ki so jo v procesu osamosvajanja imeli slovenski katoličani, kot tista homogena množica, ki si je demokracije in samostojne države želela že desetletja pred spremembami. Od vsega začetka sodeluje v Združenju ob lipi sprave, kjer je zadnja leta tudi predsednik. Kritično ocenjuje spravna dejanja, ki ne gredo v smeri celovitega razkrivanja resnice, šokiran pa je nad sedanjimi stališči Zveze borcev, ki so se pri tolmačenju vojne povojnega nasilja vrnili na revolucionarna izhodišča. Dr. Juhant je spregovoril tudi o stanju v vesoljni Cerkvi, kjer se v konservativnih krogih krepi opozicija proti papežu Frančišku. Priznava, da ima Cerkev ob drastični eroziji vrednot težave, ker svoboden potrošniški svet izriva Boga. Hkrati pa verjame, da je prav krščanstvo tisto, ki ponuja model sožitja. V tej veri sloni tudi njegovo upanje za prihodnost.

Stran 16 od 22
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov