Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Združenje bank Slovenije je pred kratkim objavilo Smernice, ki naj bi pripomogle k reševanju problematike kreditojemalcev v CHF. Med drugim predvidevajo, da lahko posojilojemalci banki podajo zahtevo za konverzijo, banka pa nato ugotavlja, ali je zahteva upravičena. V Združenju Frank smernic niso sprejeli z odobravanjem. Nasprotno. Ocenjujejo, da je predlagana rešitev najslabša do zdaj, zato so 10 bank in nihovo združenje prijavili tržnemu inšpektoratu in Banki Slovenije.
Po petih letih se torej agonija posojilojemalcev v švicarskih frankih nadaljuje. Marsikdo se je znašel v še večji stiski, ko so nekatere slovenske banke terjatve prodale tujim finančnim družbam. Nekateri posojilojemalci danes sploh ne vedo, koliko so dolžni ...
Iskanja cepiva so se lotili tudi slovenski znanstveniki. Na Kémijskem inštitutu so konec avgusta predstavili izsledke prve faze razvoja cepiva, ki je po oceni stroke revolucionarno. Pred njegovim morebitnim registriranjem pa bo treba vložiti še precej časa in še več denarja.
Kaj pomeni katera faza testiranja in koliko časa traja, da gre cepivo lahko v množično izdelavo?
Od začetka leta je pandemija koronavirusne bolezni 19, med katero se je okužilo že več kot 30 milijonov ljudi, ohromila planet. Znanstveniki po vsem svetu tekmujejo pri razvoju učinkovitega zdravila ali cepiva. Kitajska napoveduje, da bi bila lahko cepiva, ki jih razvijajo tam, javnosti na voljo že novembra ali decembra, po oceni Svetovne zdravstvene organizacije pa splošno razširjenega cepiva ne bo pred sredino leta 2021.
Premalo osebnih zdravnikov je težava, ki jo pristojni neuspešno rešujejo že leta, in ni videti, da bi se razmere v družinski medicini v kratkem spremenile. Na letošnjem razpisu Zdravniške zbornice Slovenije, na katerem je bilo za družinske zdravnike na voljo 80 mest, je specializacijo iz družinske medicine izbralo le 36 študentov.
Manjše število pregledov na primarni ravni pomeni tudi manjše število napotitev v bolnišnice in na specialistične preglede. Manj bolnišničnih obravnav pa je razlog za skrb -- kakšne bodo posledice, se bo resda šele pokazalo, že zdaj pa je neizpodbitno, da je upad velik.
Že pred epidemijo je bilo marsikje težko priti do osebnega zdravnika, zdaj pa je to ponekod tako rekoč nemogoče. Telefonske povezave so zasedene, osebje bolnikov brez vnaprej dogovorjenega termina v zdravstvene domove ne spušča. Vse pogosteje zdravniki določajo bolezni in potek zdravljenja kar po telefonu. Dodatno birokratsko delo terja tudi več časa, zdravniki, ki jih je tako ali tako premalo, pa zaradi tega pregledajo manj bolnikov.
V Sloveniji imamo 1438 družinskih zdravnikov, vendar ne delajo vsi polni delovni čas. Kadrovske težave se na tem področju vlečejo že leta, epidemija covida-19 pa je razmere še poslabšala.
Spremenjene razmere v družbi so vplivale tudi na način komuniciranja z osebnim zdravnikom. Prvi stik je izključno po telefonu ali po elektronski pošti, precej bolj zapleten kot prej pa je tudi postopek ob obisku zdravstvenega doma.
V Sloveniji smo največ stanovanj zgradili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, odtlej pa število novogradenj upada. Danes se gradijo predvsem tržna stanovanja, ki so - ob cenah, ki dosegajo 4000 evrov na kvadratni meter - marsikomu nedosegljiva.
Neveljaven email naslov
