Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hrvaški pianist Ivo Pogorelić (r. 1958) velja za enega najboljših pianistov, obenem pa za enega najbolj samosvojih glasbenih interpretov. Je dobitnik številnih nagrad na mednarodnih glasbenih tekmovanjih, najbolj pa je poznan po Chopinovem tekmovanju leta 1980. Na tem tekmovanju so Pogorelića zaradi samosvoje interpretacije tekmovalnega programa izključili, zaradi česar je iz žirije odstopila slovita pianistka Marta Argerich in ga razglasila za glasbenega genija. Njegov prvi koncert po tem t. i. glasbenem škandalu je bil leta 1981 v dvorani Slovenske filharmonije, kjer je Pogorelić nastopil pod taktirko Marka Muniha in ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Dogodek je ostal ohranjen v arhivu Televizije Slovenija.
Spremljali boste priljubljeno glasbo Ludwiga van Beethovna (Uvertura Leonora), Richarda Wagnerja (Siegfriedova idila, Samospevi Wesendonck) in Huga Wolfa (Suita Corregidor). Simfonični orkester vodi dirigent Simon Krečič, solistka je Nuška Drašček Rojko, posnetek je nastal v Slovenj Gradcu. Režiser Aljaž Bastič, urednik Daniel Celarec.
Uživali boste lahko v televizijski upodobitvi Kvarteta violončelov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Zasedbo sestavljajo Tanja Babnik, Milan Hudnik, Igor Mitrović in Jaka Trilar. Lepoto svojega muziciranja bodo violončelisti predstavili z glasbo Astorja Piazzolle, s Poletjem in Jesenjo iz cikla Letni časi v Buenos Airesu. Režiser Aleksander Šmuc, urednik oddaje Daniel Celarec.
Posnetek koncerta otvarja krstna izvedba simfoničnega dela Krik smrti, ki je nastalo pod skladateljskim peresom Vita Žuraja (roj. leta 1979). Žuraj, eden najplodnejših mladih slovenskih skladateljev, je jeseni leta 2002 diplomiral iz kompozicije in glasbene teorije v razredu prof. Marka Mihevca na ljubljanski Akademiji za glasbo in velja za najbolj prepoznavnega živečega slovenskega skladatelja v mednarodnem merilu. V nadaljevanju boste spremljali simfonijo v enem stavku – Domovina našega dirigenta in skladatelja Boga Leskovica (1909–1995). Dirigent Marko Letonja.
Posnetek izvirnega glasbenega sodelovanja, ter mnenj o ustvarjalnem iskanju in bistvu skupnega muziciranja dveh umetnikov, violinista Vasilija Meljnikova ter čembalista in skladatelja Milka Lazarja. V novem delu Milka Lazarja z naslovom 10 Pieces za violino in čembalo, ki sta ga občinstvu predstavila v okviru poletnega festivala Imago Sloveniae 2012 sta razkrila edinstveno glasbeno pot. V prepletanju ustvarjalne in poustvarjalne energije, ki ju zahteva interpretacija novega dela sta raziskovala neodkrito polje zvočnih možnosti in glasbenih izrazov. Iskala sta jih v medsebojni komunikaciji in nenavadni kombinaciji inštrumentov. Igranje na čembalo in violino s pomočjo baročnega loka je sicer običajno za poustvarjanje baročne glasbe, ni pa ga zaslediti v interpretacijah sodobnih kompozicij. Zato 10 Pieces za violino in čembalo predstavlja edinstven primer združitve starih inštrumentov v sodobnem glasbenem izrazu. Gre za izviren pristop in novo odkrivanje, ki upošteva avtentični način igranja, hkrati pa ponuja novo zvočno izkušnjo.
Jubilejni 30. festival Noči v stari Ljubljani je bil posvečen glasbi etničnih manjšin v nacionalnem kontekstu. V programskem izboru festivala se je na odru Novega trga predstavila tudi zasedba Šukar. Ta velja za prvo slovensko skupino, ki je domačo javnost seznanjala z romsko glasbo. Njen repertoar predstavljajo avtorske predelave pestrega in raznovrstnega glasbenega izročila Romov iz različnih evropskih prostorov. Skupina ob bližajoči se 30-letnici delovanja pripravlja prvo zgoščenko z lastno avtorsko glasbo in delček novega programa je predstavila na tem koncertu.
Novomeški simfonični orkester z osmimi solisti in tremi pevskimi zbori Krka, Revoz in Pomlad krstno predstavlja opereto Ženin v zagati skladatelja Viktorja Parme. Izvirno besedilo operete se ni ohranilo, zato je nov libreto po motivih Arnošta Grunda napisal ddr. Igor Grdina. Solisti so bili: Marjetka Podgoršek Horžen (sopran), Katja Konvalinka (sopran), Irena Akweley Yebuah Tiran (alt), Marjan Trček (tenor), Andrej Debevec (tenor), Darko Vidic (bariton) in Zoran Potočan (bas). Povezovalka operete je bila Tajda Lekše, dirigent pa Sandi Franko. Zgodba operete je postavljena v New York v zgodnje 20. stoletje, Viktor Parma (1858–1924) pa je to spevno opereto napisal med letoma 1916 in 1917.
Z glasbenim uvodom v poletje so občinstvo na Kongresnem trgu v Ljubljani navdušili prvaki mariborske operne hiše (Andreja Zakonjšek Krt, Rebeka Lokar, Martin Sušnik, Jaki Jurgec) in neverjetna komaj desetletna harfistka Evelin Greblo. Ob spremljavi Simfoničnega orkestra SNG Maribor pod taktirko Simona Krečiča so se nastopajoči poklonili 50. obletnici smrti skladatelja Lucijana Marije Škerjanca in 150. obletnici rojstva Sergeja Rahmaninova, na sporedu pa niso manjkale niti skrbno izbrane arije in dueti iz priljubljenih oper. Režiser Aljaž Bastič.
Mozart je svoj znameniti Rekviem v d-molu, napisan za simfonični orkester, mešani pevski zbor in vokalne soliste pustil nedokončan. Začel ga je pisati leta 1791 in se mu posvečal prav do svoje smrti konec istega leta. Rekviem oziroma Maša za umrle je bila ob pomoči drugih skladateljev dokončana leto zatem. Rekviem so v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani pod taktirko Lorisa Voltolinija izvedli solisti Bernarda Fink, Marcos Fink, Theresa Plut, Martin Sušnik, Simfonični orkester RTV Slovenija in Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana.
Posnetek skladbe Toccata in fuga v d-molu, ki velja za najbolj znano orgelsko delo vseh časov. Skladbo je napisal baročni glasbeni genij Johann Sebastian Bach, posnetek pa je nastal v cerkvi San Zenone v italijanskem mestu Portogruaro. Režija Vojko Vidmar.
Spremljali boste posnetek koncerta, ki so ga študenti pod vodstvom mentorjev z obeh akademij pripravili v Slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani. Pripravili so glasbeni repertoar iz obdobij celjskih grofov, pozne renesanse in zgodnjega baroka, povezan s slovenskim in češkim glasbenim prostorom. Nastopili so glasbeniki pevskega consorta praške glasbene akademije ter ansambla kljunastih flavt in baročnih pozavn ljubljanske glasbene akademije pod umetniškim vodstvom mentorjev doc. Lukáša Matouška, doc. Mateje Bajt, prof. Dušana Kranjca in prof. Egona Mihajlovića.
Predstavniki glasbenih akademij iz Ljubljane in Prage in njihovi pokrovitelji bodo predstavili glasbeni projekt Mladi talenti, ki odpira dolgoročno povezovanje študentov in mentorjev iz obeh ustanov. Študenti oddelkov za staro glasbo z obeh akademij so pripravili prvi skupni koncert v Ljubljani. Ta ima dobrodelni namen in omogoča izmenjavo znanja, izkušenj, primerov dobre prakse in spoznavanje novih okolij, zgodovine ter glasbe obeh držav.
Neveljaven email naslov
