Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koliko dobro Slovenci v zamejstvu še obvladamo slovenščino? V kolikšni meri lahko še trdimo, da je slovenščina naša materinščina? Na kakšnem nivoju lahko učitelji in profesorji na slovenskih šolah v zamejstvu poučujejo slovenščino? Ali je prišel čas, ko bi bilo treba na naših šolah uporabljati prijeme in metode poučevanja slovenščine kot tujega ali drugega jezika? O tem in še o marsičem, kar ponuja Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik v Ljubljani, bo tekla nocoj beseda v poglobitvenem kotičku “TDD predstavlja”, ki je po omrežju Rai 3 bis na sporedu takoj po večernem slovenskem televizijskem dnevniku. Breda Susič se bo v studiu pogovarjala z Mihaelo Knez, strokovno sodelavko omenjenega centra, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Center s svojimi osmimi programi skrbi za tečaje slovenskega jezika, literature in kulture za odrasle, mlade in otroke, skrbi za usposabljanje učiteljev in profesorjev, nudi lektorate slovenščine na tujih univerzah, organizira strokovne simpozije, posvete, publikacije in še marsikaj. V okviru svojih programov že več desetletij tesno sodeluje tudi z zamejskimi ustanovami in predvsem s šolami.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Prav poseben gost tokratne oddaje je pisatelj in profesor Alojz Rebula. Novinar Andrej černic ga je pred dobrim mesecem obiskal na njegovem domu v Loki pri Zidanem mostu, ko so tam predstavili pisateljevo najnovejše delo, Dve mladosti, ena ljubezen. Alojz Rebula ga je napisal štiriročno, skupaj z ženo Zoro Tavčar. Izhodišče pogovora sta roman in dolgoletno skupno življenje profesorjev Alojza Rebule in Zore Tavčar. Beseda pa teče tudi o pisatelju posebej dragih temah - antiki in krščanstvu ter literaturi danes.
Gost oddaje je dolgoletni direktor tržaškega dijaškega doma, Gorazd Pučnik.
V okviru tematskega tedna deželnega informativnega omrežja RAI s skupnim naslovom "Državljani na spletu", je oddaja posvečena razvoju tehnologije. Ivan Bajc je v studio povabil elektronskega inženirja Tomaža Petarosa. Pogovarjala sta se o razvoju novih tehnologij v obdobju digitalne preobrazbe v skladu s potrebami in pričakovanji današnje družbe, o ustanavljanju start-up podjetij in s tem v zvezi o motivacijah, znanju in potrebi finančnih partnerjev pri vodenju podjetij, o epohalnih spremembah v tem sektorju v zadnjih 20-ih letih in pričakovanjih glede tehnoloških inovacij v bližnji prihodnosti.
Gost je newyorški dopisnik RTV Slovenija Edvard Žitnik. V pogovoru, ki ga vodi Fabio Gergolet, beseda teče o ameriških volitvah s posebnim poudarkom na kandidatu republikancev Donaldu Trumpu, ki je, kot vse kaže, vsaj v republikanskem taboru neustavljiv. V njegovi volilni kampanji ima hči iz prvega zakona Ivanka Trump ključno vlogo, medtem ko je žena Melanija - rojena v Sloveniji - nekako v ozadju. V demokratskem taboru se obeta kandidatura Hillary Clinton, ki naj bi celo razmišljala, da bi za podpredsedniško mesto izbrala senatorko slovenskega porekla iz Minesote Emy Klobučar, čeprav za to vlogo tudi Sanders ni odpisan. Bodo pa ženske gotovo imele pomembno besedo pri izbiri novega glavnega tajnika združenih narodov. Med kandidati je poleg štirih žensk tudi bivši slovenski predsednik Danilo Türk, največ adutov pa, kot kaže, ima generalna sekretarka Unesca, Bolgarka Irina Bokova. Edvard Žitnik je tudi avtor vrste dokumentarcev, o čezoceanki Rex in o Urošu Žunu, Slovencu, ki je med drugo svetovno vojno iz oblegane Ljubljane reševal Žide. Pred kratkim je zaključil dokumentarec z naslovom Zora, v katerem predstavlja zgodbo slovenskega poročenega gejevskega para, ki je posvojil hčer, kar je v Združenih državah dovoljeno, pri nas pa ne.
Tokrat je v studiu kulturni delavec z Les inž. Fabio Bonini, ki je bil v času potresa in popotresne obnove garmiški župan. Z njim se pogovarja Fabio Gergolet, medtem ko je za režijo poskrbela Deva Pincin. V središču pozornosti je uspešna metoda popotresne obnove, ki se je uveljavila v naši deželi, gospodarske in politične posledice potresa v Benečiji, podiranje psiholoških in birokratskih meja med Italijo in Jugoslavijo v času reševalnih akcij in obnove.
Gost je ravnatelj Zveze slovenskih izseljencev Furlanije Julijske krajine - Slovenci po svetu Renzo Mattelig. V pogovoru, ki ga je vodil Ivo Jevnikar, je v središču pozornosti tragični potres, ki je 6. maja 1976 opustošil ne le Furlanijo, temveč tudi Tersko dolino, Rezijo in Zgornje Posočje, veliko škode pa je povzročil tudi v Nadiških dolinah in Kanalski dolini. Ob 40-letnici je omenjeni vidni predstavnik beneških izseljencev razmišljal o takratni strahotni preizkušnji, a tudi o novih možnostih za razvoj, ki so se takrat pokazale, a na žalost niso bile dovolj trajne, o večji samozavesti Benečanov in njihovi tesnejši povezanosti z drugimi Slovenci.
Oddaja je posvečena 70 letnici obnove slovenskih šol v Italiji. Rdeča nit osrednje slovesnosti, ki je potekala v Kulturnem domu v Trstu, je bila zazrtost v prihodnost. Gostja oddaje je koordinatorka pripravljalnega odbora, ravnateljica Loredana Guštin, ki tudi v tem pogovoru razmišlja o prihodnosti slovenskega šolstva v Italiji.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Tokrat so se posvetili o aktualnim zunanjepolitičnim vprašanjem. Gost oddaje je znani primorski novinar Ervin Hladnik Milharčič, avtor knjige Pot na Orient in dolgoletni dopisnik iz New Yorka, Jeruzalema in Kaira, ki je med drugim s terena poročal o vseh vojnah, ki so razdejale Jugoslavijo. Pogovor se je začel z zadnjima sklepoma haaškega sodišča - političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karađiću je naložilo 40 let zapora, izrazitega vojnega hujskača, srbskega radikalca Vojislava Šešlja pa oprostilo. Pogovor , ki ga vodi Fabio Gergolet, je v nadaljevanju posvečen posledicam begunske krize, perspektivam za ureditev razmer na Bližnjem vzhodu in v Libiji. Posebno vprašanje pri vsem pa je osebna svoboda v svetu, v katerem je varnost vse pogosteje le pretveza za njeno sistematično omejevanje.
Neveljaven email naslov
