Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Gost je novogoriški zgodovinar Branko Marušič. V pogovoru z voditeljico Ines Škabar se je dotaknil nekaterih pomembnih obletnic, ki jih obeležujemo letos in so tesno povezane s primorskim kulturnozgodovinskim prostorom. Marušičeva bibliografija je izjemno obsežna, njegove temeljne raziskave so osredotočene na zgodovino goriških oziroma primorskih Slovencev v 19. in 20. stoletju, njegov prispevek h krajevnemu zgodovinopisju pa je izredno pomemben za spoznavanje preteklosti obmejnih krajev in ljudi. Zelo dragocen je tudi Marušičev doprinos pri izdajanju Primorskega slovenskega biografskega leksikona Goriške Mohorjeve družbe.
V ospredju je aktualna tema nedavnega občnega zbora goriške družbe KB 1909. Gost oddaje je podjetnik Vanja Lokar. Finančno stanje goriškega holdinga je v zadnjih tednih vzbudilo precejšnjo zaskrbljenost. Septembra je namreč ena od bank upnic na sodišču uvedla postopek za ugotovitev pogojev za uvedbo stečaja proti podjetju KB 1909 zaradi neplačane terjatve. Vodstvo družbe je novembra sklicalo občni zbor, na katerem je skupščina odobrila letno poročilo in se v izrednem delu seznanila in potrdila postopek uvedbe likvidacijskega postopka. Gost je delničar družbe KB 1909, pa tudi nekdanji lastnik podjetja Cogeco, ki ga je goriškemu holdingu prodal leta 2008.
Gost je Bruno Križman, avtor serije oddaj, ki jih na Radiu Trst A v sklopu Studia D namenjajo Oktobrski revoluciji. Od 7. do 17. oktobra pred natanko sto leti so boljševiki v današnjem Sankt Petersburgu izvedli naskok na zimski dvorec in razglasili novo oblast. Carske Rusije je bilo konec, začel se je čas komunizma. O vzrokih, ki so privedli do spremembe oblastnikov in sistema, pa tudi o zapuščini v glasbi in literaturi je tekla beseda v poglobitveni oddaji, ki seveda ni mogla obiti vloge in podobnosti, ki jih s s sovjeti ohranja Putinova Rusija.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Gostja je miljska odbornica Mirna Viola. Beseda teče o pred nekaj tedni sprejetem občinskem statutu, ki prvič v zgodovini tamkajšnje občine omenja prisotnost avtohtone slovenske manjšinske skupnosti in jo ščiti po črki obstoječih zaščitnih norm. Odbornica Viola je predstavila začetna prizadevanja in pot do uspeha, podrobneje je razložila člene, ki govorijo o Slovencih v miljski občini, izpostavila pa je tudi konkretne posledice nove zakonodaje za občinsko upravo in občane.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
V ospredje so postavili Jesenski jadralni pokal in vse kar je povezano z najbolj močno regato na svetu, znamenito Barcolano. Gost v studiu je eden njenih simbolov, koprski jadralec Mitja Kosmina, ki se je tudi letos s svojo Maxi Jeno uvrstil na 2. mesto. V ospredju sproščenega pogovora so njegove zamejske korenine, doraščanje in otroško udejstvovanje v jadranju v Kopru do olimpijskih iger, podjetništva, spopadanja z visoko tehnološkimi plovili, pa do širokopoteznih futurističnih projektov, ki jih ima še v mislih za bližnjo prihodnost. Z gostom se pogovarja novinar Erik Dolhar.
Gost je goriški javni in kulturni delavec Vili Prinčič, avtor številnih knjig in publikacij , pa tudi časopisnih člankov . Izpod njegovega peresa so nastale knjige s kulturno-prosvetnimi , športnimi in zgodovinskimi tematikami. Vili Prinčič je tudi dolgoletni sodelavec Radia Trst A, za katerega je pripravil več radijskih nizov . Posebno pozornost pa že vrsto let namenja prvi svetovni vojni , o čemer je objavil na stotine člankov tako za Primorski dnevnik kot za druge časopise in revije. Glavna nit pogovora, ki ga vodi novinarka Ines Škabar, je pojav begunstva, zlasti v času soške fronte. Vili Prinčič je namreč na to temo pred več kot dvajsetimi leti izdal knjigo Pregnani, ki vsebuje 70 pričevanj goriških beguncev med 1. svetovno vojno. Pred dvema letoma pa se je vrnil k omenjeni tematiki v delu z naslovom V Brucku taborišču 1915- 1918. V pripravi ima še tretjo knjigo, ki bo predvidoma izšla prihodnje leto, posvečena pa bo povratku beguncev v domače kraje.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Tokratni pogovor je namenjen bližnjevzhodnim razmeram ob štirih okroglih obletnicah, ki so za ta prostor pomembne. Minilo je 50 let od šestdnevne vojne, 70 let od delitve Palestine na judovski in na palestinski del, 100 let od sklepa britanske vlade, da podpira nastanek judovske države in 120 let od prvega sionističnega kongresa. Gostja je antropologinja Irena Šumi, profesorica na ljubljanski univerzi in aktivna na Inštitutu za multikulturne in judovske študije, raziskovalka rasizma in antisemitizma. Govori o tem kaj pomeni biti Jud v Sloveniji danes in kako je s pojmovanjem holokavsta v slovenski družbi. Pozornost je usmerjena tudi na zaustavljen mirovni proces in na nevarnost, da bi brez dogovora s Palestinci Izrael šel po vse bolj avtoritarni poti in s tem izgubil svoj demokratični značaj. V času begunske krize je v Sloveniji prevladovalo mnenje, da tu ni prostora za begunce. Prav Judje so skupina, ki je doživela tragično usodo begunstva po drugi svetovni vojni. Obenem je Izrael tisti, ki nadzoruje Zahodni breg in postavlja zidove. Tudi o tem paradoksu se je zIreno Šumi pogovarjal novinar Fabio Gergolet.
Gostja je Nada Pretnar, ki se že dolgo ukvarja z usodo palestinskega naroda. Ob 50-i obletnici šestdnevne vojne, po kateri je Izrael prevzel nadzor nad Sinajskim polotokom, Golansko planoto in Zahodnim bregom, beseda teče predvsem o težkih pogojih za življenje prebivalstva na zasedenem območju, kjer še vedno velja izraelsko vojno pravo. V ta okvir sodi tudi administrativni pripor, ki brez formalne obtožnice traja od enega do šestih mesecev in ga je mogoče podaljšati v nedogled. Vse glasnejše so tudi obtožbe, da Izrael izvaja politiko apartheida. Judovske naselbine so ena izmed večjih ovir v poskusih, da bi rešili bližnjevzhodni zaplet, ki se je poglobil tudi z izgradnjo zidu . Nada Pretnar je zelo dejavna tudi v gibanju BDS, ki si prizadeva za bojkot, dezinvesticije in sankcije na račun vseh, ki sodelujejo z izraelskimi strukturami na zasedenih ozemljih. Z gostjo v studiu se pogovarja novinar Fabio Gergolet.
Neveljaven email naslov
