Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Majda Artač Sturman je besedna ustvarjalka, publicistka in kulturnica. Njeno zadnje literarno delo je knjiga Pravljice za Niko, pravljice za malo in veliko, ki je lansko jesen izšla pri Skladu Mitja Čuk ob njihovi 40. letnici ustanovitve. Avtorica svojo najnovejšo zbirko pravljic uspešno predstavlja po šolah, kjer skupaj z ilustratorko Dunjo Jogan prireja tudi likovne delavnice in delavnice kreativnega pisanja. Majda Artač Sturman v pogovoru z voditeljico Ines Škabar govori tudi o pisanju pesmi in proze ter o svojem bogatem pedagoškem delu na Liceju Franceta Prešerna v Trstu, kjer je kot mentorica več generacij dijakov spodbujala k literarnemu ustvarjanju.
V ospredju oddaje so pobude naših šol za spoznavanje evropskih institucij. O tem smo se pogovarjali s profesorico na tržaškem liceju Slomšek Maro Petaros. Pred kratkim je s skupino kolegov in dijakov obiskala Bruselj, Luksemburg in Strasbourg. Obisk je skupaj z njimi opravila tudi delegacija koroških Slovencev. Šlo je pravzaprav za natečaj, ki so se ga prvič udeležili skupaj slovenski manjšinski dijaki iz Italije in Avstrije, do katerega je prišlo na pobudo Urada za stike z Evropsko unijo v Ljubljani, ki ga vodi Klemen Žumer. S Petarosovo se je v studiu pogovarjal voditelj Erik Dolhar, režiserka oddaje je Luana Grilanc.
Gost je goriški javni in kulturni delavec, radijski in gledališki režiser ter publicist Janez Povše. V pogovoru z voditeljico Ines Škabar beseda teče o pomenu praznovanja Dneva slovenske kulture med Slovenci v Italiji in v širšem slovenskem kulturnem prostoru. Povše predstavi tudi svojo pesniško zbirko z naslovom Pesmi ob poti in spregovori bogatem ustvarjalnem delu na gledališkem in dramskem področju.
Pust, točneje 50. kraški pust, je tema tokratnega pogovora. Gost voditeljice Beti Tomsič je predsednik odbora Kraškega pusta, Igor Malalan. Podorobneje je predstavili letošnji jubilejni pustni program, povedal je, kaj vse se obeta v soboto 25. februarja na Opčinah, koliko vozov in skupin bo in kdo sta kralj in kraljica letošnjega Kraškega pusta.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
V središču je dan spomina na žrtve holokavsta. 27. Januarja 1945 so pripadniki Rdeče armade osvobodili koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau in tako svetu razgalili nečloveška grozodejstva nacističnega režima. O spominskem dnevu se novinar Andrej Černic pogovarja z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem. Gost je pod drobnogled vzel deportacijo Judov na Tržaškem, Goriškem in širše po Sloveniji. Kljub temu, da je na območju Slovenije živela manjša judovska skupnost, so odstotki deportacije njenih članov med največjimi v Evropi. Podbersič pa je spregovoril tudi o drugem vidiku, o katerem se v zadnjih letih vse bolj govori. Predstavil je slovenske pravičneže, to so tisti možje in žene – izrecno Nejudi, ki so kljub velikim tveganjem skrivali Jude po domovih ali jim pomagali pri pobegu. Tudi Slovenci imamo svoje pravičneže, ki jih je muzej holokavsta iz Jeruzalema Jad Vašem že priznal, ali take, ki so še v postopku priznavanja. Nekateri izmed njih so bili tudi Goričani.
V ospredje so postavili stanje slovenskega šolstva v Italiji. Gost oddaje, ki jo je vodil Ivan Bajc, je Igor Giacomini, ki je pred dobrimi tremi leti prevzel funkcijo na čelu Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino. V ospredju pogovora so cilji, ki jih je v zadnjem obdobju dosegel slovenski šolski urad in seveda izzivi, ki ga čakajo v naslednjem obdobju. Šolsko problematiko bo sicer slovenska manjšinska stvarnost poglobila na plenarnem zboru, ki ga je Giacomini sklical za konec meseca v Gorici. V oddaji je govor tudi o dvojezičnem šolstvu na Videmskem, o vpisih za novo šolsko leto, ki so stekli tudi za slovenske šole na spletni strani ministrstva, o vse večji prisotnosti neslovenskih otrok na slovenskih šolah v Italiji ter o stanju šolskih struktur.
Priznani kulturnik Marij Marver obeležuje častitljivi življenjski jubilej. Ob njegovi 80-letnici je izpostavil nekatera področja delovanja: pri založbi in reviji Mladika, Slovenski prosveti, Dragi in Društvu slovenskih izobražencev. Govori o slovenskem utripu današnjega časa na kulturnem in družbenem področju, o bralni kulturi, prisotnosti Slovencev v mestu Trst, odnosih s Koroško in zdomstvom, pa tudi nekoč tako prisotnem delu na etični pogon z idealizmom prvih povojnih generacij.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
V središču so aktualne teme ekonomije in gospodarstva na državni in na krajevni ravni. Gost oddaje, ki jo vodi novinar Andrej Černic, je ekonomist Mitja Stefancic, raziskovalec na področju ekonomskih in poslovnih ved. Najprej je govora o krizi italijanskega bančnega sistema, pri čemer je sienska banka Monte dei Paschi samo najbolj očiten tovrsten primer. Stefancic pojasnjuje vzroke in razloge za razvoj omenjene krize. V drugem delu pa se osredotoča na vprašanje, ki pobliže zanima tudi slovensko narodno skupnost. Govori o zadružnem bančništvu in o spremembah, ki ga čakajo po uveljavitvi reforme in ukrepih racionalizacije. V ospredju je seveda pogovor o razvoju poslovanja slovenskih bank. Stefancic odgovarja tudi na vprašanja o finančnem stanju goriškega finančnega holdinga KB 1909, ki je v teh dneh predstavil poslovne rezultate za leto 2015
V ospredju je 50-letnica izhajanja časopisa Dom. Gost v studiu je časnikar in glavni urednik kulturno-verskega štirinajstdnevnika Slovencev na Videmskem Ezio Gosgnach. V ospredju pogovora so začetki časopisa, ki je nastal kot medžupnijski bilten ter njegov razvoj do današnjih dni, ko je razširjen na celotnem območju videmske pokrajine ter povezan tudi s Posočjem. Govoa je tudi o vlogi beneških duhovnikov pri ohranjanju narodne zavesti in slovenskega jezika, pa tudi o pomenu narečja, današnjem življenjskem utripu slovenskih ljudi, ki živijo od Kanalske doline do Rezije in posebnostih tega predela našega zamejstva.
Duhovnik in repentabrski župnik, pa tudi vikar za slovenske vernike pri tržaški škofiji in openski dekan Anton Bedenčič, v tržaški Cerkvi svoje poslanstvo opravlja že več kot 40 let. Pred nekaj dnevi je bilo na Tabru praznično, saj se je vsa vaška in širša skupnost zahvalila župniku, ki je iz Ljubljane prišel na Tržaško v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in je odtlej dejaven na različnih področjih verskega življenja pri nas. V pogovoru z novinarko Eriko Jazbar je prehodil opravljeno pot, spregovoril o delu z mladimi, o tem, kako se je vernost tudi v naših krajih spremenila, o razlikah med slovensko matično in zamejsko stvarnostjo, o svetem letu.
Neveljaven email naslov
