Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prestavili vam bomo dva izmed najbolj ohranjenih okostij dinozavrov na svetu, 150 milijonov let stara Daffi in Kana, ki sta trenutno v Trstu. Paleontologija je abeceda geologije in brez fosilnih najdb, med katere spadajo tudi dinozavri, ne bi mogli narediti geoloških kart. S pomočjo fosilov so namreč razkrili, kako se je naš planet razvijal, in kaj je bilo včasih na ozemlju današnje Slovenije. Pokazali vam bomo najpomembnejše najdbe fosilov na Slovenskih tleh.
Današnji otroci imajo ogromno igrač. Statistika pravi, da v Združenih državah Amerike predšolski otrok prejme v povprečju 70 novih igrač na leto. Ali otroci potrebujejo toliko igrač? Kakšne igrače so zanje najboljše? Starši menijo, da tiste, s katerimi se otroci tudi učijo, strokovnjaki pa, da preproste domišljijske igrače, ki od otroka zahtevajo večjo angažiranost. Igrače pa postajajo tudi pravi dosežki znanosti. Ali so otroci danes zaradi takih igrač pametnejši, kot smo bili mi?
Grafen imenujejo čudežni material, saj je izjemno lahek, prožen in trden. Z manj kot 10 grami grafena bi lahko pokrili celotno površino nogometnega igrišča. Obenem pa lahko tanka plast grafena zdrži težo slona na svinčnikovi konici. Na DVD lahko danes zapišemo 4,7 gigabytov podatkov, v prihodnosti pa bomo na kristalni disk lahko zapisali nepredstavljivih 30 terabytov podatkov. To sta le dva materiala, ki bosta spremenila našo prihodnost.
So nevidni, vendar so osvojili naš planet. Več milijard jih je bilo tudi med snemanjem oddaje v našem studiu. To so mikroorganizmi, prvi prebivalci našega planeta. Znanstveniki so odkrili, da mikroorganizmi veliko močneje vplivajo na nas, kot so mislili do zdaj. Ali bi lahko preživeli brez teh enoceličnih organizmov in kako nam sodelovanje z njimi koristi.
Pekoče začimbe uporabljamo kot poživilo, zdravilo ali dodatek jedem že tisočletja. Pekoča hrana v zmernih količinah na telo učinkuje zdravilno. In zakaj nekatere začimbe pečejo? Za pekoč in včasih že boleč občutek so odgovorne pekoče učinkovine kot so alkaloidi in glikozidi. Njih pa ne zaznamo z brbončicami ampak receptorji za bolečino. Tako so ljubitelji pekoče hrane nekakšni mazohisti. Predstavili pa vam bomo tudi najbolj pekoč čili na svetu, iz katerega izdelujejo tudi kemijsko orožje.
Poznamo skoraj 2.000 različnih užitnih vrst žuželk, s katerimi se po svetu prehranjujeta okoli 2 milijardi ljudi. Bi jih jedli tudi vi? Imajo visoko hranilno vrednost, vsebujejo okoli 50 % beljakovin, pa tudi vitamine in minerale, kot so cink in železo. So bogat vir vitaminov B1 in B2. Leta 2050 bo na svetu približno 9 milijard ljudi, kar bo povečalo potrebe po hrani. In prav žuželke se omenjajo kot nov vir živalskih beljakovin, ena vodilnih zagovornic njihove uporabe v prehrani je tudi Agencija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO).
Soda bikarbona je zelo opevana. Je univerzalno čistilo, prehransko dopolnilo, celo zdravilo. Pridobivali bi jo lahko iz CO2 in s tem rešili še okoljsko težavo. Ali vse to drži? Ali imamo rešitev za naše težave res dobesedno pred nosom ali pa soda ni tako zelo uporabna?
Žvečilni gumi Wrigleys je prvi izdelek, kateremu je bila odčitana črtna koda. To se je zgodilo v mestu Troy v ZDA, 26. junija 1974 ob 8:01. Danes ima skoraj vsak izdelek črtno kodo. Vsak dan na svetu odčitamo približno 5 milijard črtnih kod. Ali veste, kaj vse je zapisano v 13 številkah črtne kode?
Do konca tega stoletja naj bi povprečno živeli že 100 let. To pa pomeni, da bodo prav toliko morale zdržati tudi naše kosti. Težava pa je, da se zaradi nezdravega življenjskega sloga naše kosti starajo predčasno. Kako bomo torej lahko kakovostno živeli 100 let? Naših kosti v celoti zaenkrat še ne moremo izdelati, lahko pa izdelamo dele, ki jih naše kosti potrebujejo, da si po starostni ali naravni poškodbi lažje in bolj učinkovito opomorejo.
Mislite, da si lahko zapomnite 60 mestno število na pamet? V naši oddaji trdimo, da lahko. Pomembno je, da se naučimo tehnike zapomnjenja. Najboljši spomin in sposobnossti pomnenja imamo pri starosti okoli 25 let, po 27. letu pa začne spomin pešati, ker začne prihajati do degenerativnih sprememb. Kako lahko temu kljubujemo?
Finska bo jeseni leta 2016 vpeljala spremembo v osnovnošolsko izobraževanje. Otroci se ne bodo več obvezno učili pisanja malih in velikih pisanih črk, namesto tega se bodo učili uporabljati tipkovnico. V ZDA se je tako odločilo že 45 zveznih držav. Kaj bo to pomenilo za nas?
V 17. stoletju je bila kazen za moške ponarejevalce denarja obešanje ali razčetverjenje, ženske pa so kaznovali z zažigom. Ponarejanje denarja je tudi danes kaznivo dejanje. Kljub temu pa se ga nekateri še vedno trudijo ponarediti. To je vedno težje, kajti denar je vedno bolj tudi znanstveni dosežek. Predstavili vam bomo, kaj vse je v njem, da ga je skoraj nemogoče ponarediti. Ne bomo pa vam razkrili podrobnosti, kako so ti varnostni mehanizmi narejeni. Razlog je jasen: denar je prepovedano ponarejati in na tem področju morajo imeti znanstveniki skrivnosti in s tem prednost pred ponarejevalci. Pokazali pa vam bomo tudi naprave, s katerimi lahko odkrijemo ponarejen denar.
Neveljaven email naslov
