Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Na Spodnjem Slemenu na sončni planoti pogorja Kozjak v občini Selnica ob Dravi deluje Kulturno izobraževalno društvo Janez Urbas. Njegov predsednik in gonilna sila je - Janez Urbas. Ne, ni tisto, na kar ste najprej pomislili, ne gre za samovšečnega posebneža, ki je po sebi poimenoval dejavno društvo, zavezano posebnemu projektu - preurejanju opuščene šolske stavbe v vaški dom. Janez Urbas je sinonim za lokalnega junaka, tako kot je bil to že njegov ded po katerm je tudi dobil ime.

Ko je Solon, eden izmed sedmih modrecev, obiskal takrat najbogatejšega kralja Krojza v Mali Aziji, mu je ta razkazal vse svoje dragocenosti z namenom, da bi ga modrec zaradi tolikšnega bogastva oklical za najsrečnejšega človeka tiste dobe. Toda Solon je odvrnil, da ta naziv pripada nekemu Atenčanu, ki je preprosto in pošteno živel v krogu svoje družine, doživel rojstvo svojih vnukov, nato pa v bitki pogumno dal življenje za svoje sodržavljane.
Krojz s tem odgovorom ni bil zadovoljen, upal pa je, da ga bo Solon imenoval vsaj za drugega najsrečnejšega človeka. Solon je po premisleku odgovoril, da to mesto zasedata Kleobis in Biton iz Argosa, sinova Herine svečenice, prislužila pa sta si ga s pobožnim dejanjem. Zgodilo se je namreč, da bi morala njuna mati načelovati neki pomembni verski slovesnosti, a je živela precej daleč stran od templja, poleg tega pa se tudi vprežna vola nista pravočasno vrnila domov. Da mati ne bi zamudila, sta se njena sinova ponudila, da bosta sama privlekla kočijo do Herinega templja. Ljudje so se čudili njuni telesni moči in seveda pohvalili njuno odločitev, da priskočita materi na pomoč. Po opravljenem bogoslužju je svečenica prosila podobo boginje, naj njenima sinovoma v zahvalo za pobožno dejanje podeli največji blagoslov, ki lahko doleti smrtnika. Ko so vsi skupaj opravili žrtvovanje in povečerjali, sta mladeniča zaspala v templju, zjutraj pa so ju našli mrtva. Sodržavljani so jima postavili spomenik v Delfih in se še dolgo spominjali njune pobožnosti.
Krojza tudi ta odgovor ni razveselil in jezno je pripomnil, da ni mogoče, da bi si mrtvi lahko pridobil naziv najsrečnejšega človeka. Toda Solon mu je rekel: »Recimo, da človek živi 70 let, to je lepa starost, toda niti dva dneva si ne bosta enaka. Vse človeštvo je podvrženo naključju, srečo pa vselej spremlja tudi nesreča, vzponom vedno sledijo padci, ki prihitijo hitro kot močan veter in v hipu vse postavijo na glavo. Ne moremo vedeti, kaj nas v življenju še čaka, pa tudi bogovi so ljubosumni in se večkrat poigrajo s smrtniki. Včasih res doživimo trenutke blaženosti, toda mi Grki ne znamo občudovati bežne sreče: preden razglasimo nekoga za srečnega, hočemo vedeti, kako je umrl. Res si srečen, kralj, izredno si bogat in vladar mnogih ljudstev, toda ne morem reči, da si najsrečnejši, dokler ne izvem, da se je tvoje življenje dobro končalo.«

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Kratka, informativna, koristna slovenščina.

Jesen je letni čas, bogat z barvani in plodovi. Tokrat se bomo v oddaji Radijski ringaraja skupaj z otroki sprehodili po jesensko obarvanem gozdu in nabrali pisano listje za ustvarjanje. S kakšnimi barvami bi pa vi narisali jesen?

Z nami bodo mladi, ki v atletskem klubu Olimpija trenirajo tek na srednje in dolge proge. Predstavili nam bodo svoj šport in vstopne korake vanj, skupaj pa bomo praznovali tudi evropski teden športa, ki je prav zdaj, in se spomnili na dan slovenskega športa.

V prvem jesenskem Knjigomatu bomo pregledali, katere knjižne novosti so založbe izdale to poletje. Raziskali bomo dve novi zbirki pravljic, Dekle, obljubljeno soncu in Lisička sestrička, in pokukali v pripovedi z naslovom Vsi se bojijo žabona Jona in O pujsku, ki je imel kratek spomin ter v pesniški zbirki Narisati ptico in Čez potoček in naprej. Skupaj bomo prelistali risoromane Aja, Ne vsi roboti in Oksi. Spoznali bomo tudi projekt Naša mala knjižnica, ki spodbuja branje pri otrocih in mladih. Za konec oddaje pa se vam bo predstavila pisateljica mladinskega romana Sneg, ki je letos prejela nagrado večernica.

Huda muska odgovarja na vprašanja o glasbi okoli nas ter nagovarja mlade poslušalke in poslušalce h glasbenemu ustvarjanju. Pripravlja jo profesor glasbe Matej Jevnišek.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Morje prinaša številne zgodbe, tako iz daljnih prostranstev kot z domačih bregov. Vsako soboto ob 13.40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Ko pomislimo na nacistični režim, nam je seveda jasno, da ta grozodejstev ni zagrešil le nad Judi in drugimi narodnostmi, ki so se znašle pod nemško okupacijo ali na bojiščih, ampak je moral biti tovrsten totalitarni sistem tudi močno notranje represiven in poln vohunjenja in nadzora lastnega prebivalstva. Verjetno pa naša domišljija ne seže tako daleč, da bi si predstavljali, kako nacisti v prisluškovalno središče spremenijo celo elitni bordel v Berlinu, v katerem skriti mikrofoni in izurjene dame vohunijo tudi za visokimi predstavniki nacističnega režima. Sicer resnično zgodbo, ki pa je zavita v meglico mitov in ugank, skuša razvozlati tudi knjiga Salon Kitty: seksualna zgodovina tretjega rajha, ki je nedavno izšla pri založbi Beletrina. Kakšna je zgodba ekskluzivnega bordela in zgodovinski kontekst, v katerem se odvija, so v zelo poljudni in berljivo oblikovani knjigi opisali zgodovinarji in novinarji Nigel Jones, Urs Brunner in Julia Schrammel, za tokratno Sobotno branje pa nam bo nekaj utrinkov iz dela pomagala predstaviti dr. Irena Selišnik z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Docentka dr. Barbara Ivančič Kutin je Bovčanka. Vse svoje otroštvo je preživela v Zgornjem Posočju. Po končani gimnaziji v Tolminu je študirala slovenščino in sociologijo kulture na filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi je začela poučevati slovenščino v ljubljanski Bolnišnični šoli, konec leta 1999 pa se je s statusom mlade raziskovalke zaposlila na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU ter leta 2005 doktorirala na filozofski fakulteti v Ljubljani z disertacijo »Kontekst in tekstura folklornih pripovedi na Bovškem«. Raziskuje slovstveno folkloristiko, predvsem folklorne pripovedi, okoliščine in izvedbo pripovedovanja, svojevrstna lokalna pripovedna izročila in repertoarje ljudi, ki jih lokalna skupnost označuje za dobre pripovedovalce. Docentko dr. Barbaro Ivančič Kutin bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, avtor oddaje je Milan Trobič.

Blaž Mencinger, prejemnik srebrne kante na festivalu Kantfest 2020, se po kantavtorskem prvencu – mali plošči »Ujetnik spominov« iz leta 2022 – obrača od akustike s pridihom džeza in v družbi nove ekipe glasbenikov raziskuje igrivost, ki mu jo ponuja indie pop. V Pesem v žepu nam prinaša svoj prvi veliki album »Delček srca«.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Napoved v živo:
Župnija Grosuplje bo 29. septembra zaznamovala 60-letnico. »Moja srčna želja je, da bi nas tak dogodek še bolj povezal in poglobil naš odnos z Bogom. Da, to je cilj in namen vsega,« pove naš gost, znani župnik Martin Golob, ki ob župniji Grosuplje upravlja še Polico in Lipoglav. V Grosuplje, v katerem so farani precej povezani, sicer prihaja veliko ljudi tudi od drugod, veliko je dejavnosti. Župnik Golob pa je znan tudi po tem, da zelo ceni starejše.

Mama pošlje v bolnišnico vetrc in ptička …
Pravljico pripoveduje Vida Levstik.
Napisala jo je Jana Milčinski.
Posneta je bila v studiih Radiotelevizije Ljubljana leta 1979.

Leta 1961 rojenega Lobija umeščajo med najboljše mlajše malijske glasbenike. Prvi album “Bambara Blues” (Traore pripada bambarskemu ljudstvu) je objavil leta 1991, sledila sta “Bamako” (1994) in “Segati” (1996), pri katerem je bil glasbeni direktor in soigralec v nekaj skladbah starosta malijskega bluza Ali Farka Toure, ki je rad poslušal Američana Johna Leeja Hookerja. Februarja leta 1999 je pri francoski založbi Cobalt izšla Lobijeva četrta plošča “Duga”, ki jo je posnel v Tourejevem studiu, na njej pa ob številnih glasbenikih igra tudi francoski orgličar Vincent Bucher. Traore je z njim sodeloval od leta 1996, ko se je francoski glasbenik na nekem koncertu odzval njegovemu povabilu, da se mu na odru pridruži v skupnem igranju (t. i. jam sessionu). To je koncert za glasbene sladokusce in tiste, ki bi to radi postali.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Protagonist parodičnega radiofonskega dela ne loči več svojih osebnih problemov od družbenih oziroma splošnih.

Režiser: Igor Likar
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Miro Marinšek
Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar

Gospod – Marjan Hlastec
Stražnik – Slavko Cerjak

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1991.

Pisatelj, pesnik in prevajalec Jurij Hudolin (1973) se je v zadnjem desetletju uveljavil predvsem kot pisec proznih besedil, saj je v tem času izdal številne romane in eseje. Vendar je svojo literarno pot začel kot pesnik. Že pri osemnajstih letih je izdal prvo pesniško zbirko z naslovom Če je laž kralj (1991), v letih za njo pa še številne druge. A po letu 2001, ko je bila objavljena njegova prelomna pesniška zbirka Govori ženska, so njegove zbirke izhajale manj pogosto. Zdaj se avtor, ki že vrsto let živi na Primorskem, vrača k poeziji. Objavili njegov novejši ciklus pesmi z naslovom Mediteranski vrt, v katerem pesnik na samosvoj način ubeseduje svoj odnos do tega življenjskega prostora.

Interpret je Željko Hrs,
režiserka Saška Rakef,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2024.

Glasbena cesta 2.3.1.5. .Shemekia Copeland: Blame It On Eve. Novi studijski album ene najprodornejših pevk bluza novega tisočletja.
https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/09/26/shemekia-copeland-blame-it-on-eve/