Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Kedves Nézőink! Ma a Hidakkal jelentkezünk. Az adás tartalma:
- a magyar kormány egészségügyi segélyszállítmánya a határon túli magyar közösségeknek;
- az MMÖNK mosható maszkokat ajándékozott;
- a Lendvai Egyetemisták Klubja önkéntes munkája a járvány ideje alatt;
- a távoktatás előnyei és hátrányai tanári és szülői szemszögből;
- ma ünnepeljük a Föld napját.
Drage gledalke in gledalci, v današnji oddaji Mostovi si lahko ogledate naslednje prispevke:
- pošiljka zdravstvene pomoči madžarske vlade zamejskim madžarskim skupnostim;
- PMSNS je podarila pralne maske;
- dobrodelne akcije Kluba študentov Lendava v času epidemije;
- prednosti in slabosti pouka na daljavo z vidika staršev in učiteljev;
- danes praznujemo dan Zemlje.
Slovenci v povprečju pojemo dobrih 10 kg rib na leto, po podatkih EU pa med državami obstajajo enormne razlike, Portugalci denimo pojedo petkrat več, takoj za njimi so Španci in Litvanci. Slovenski ribiči ohranjajo ribolovno tradicijo, čeprav je ulov iz leta v leto bolj skromen. Pogledali bomo v mreže, kjer se tudi v najbolj vročih mesecih najdejo še sardele ter stavili na najboljši ribji file in vam pokazali, da priprava ribe ni zahtevna, kar še posebej velja za tople dni, ko lahko ribje jedi pripravljamo tudi na žaru in na prostem. Andreja Radin prihaja z ribiške družine in je k nam prinesla ulov z ribarnice na Markovcu.
Poglejte si posnetek drugega dela tradicionalne, že 46. prireditve Ciciban poje in pleše, na kateri se s pevskimi in plesnimi točkami predstavljajo predšolski otroci iz vrtcev severovzhodne Slovenije. Na oder je pogumno stopilo veliko otrok. Vabljeni k ogledu!
Vsako leto pred Slovenskim kulturnim praznikom radi vzneseno spregovorimo o kulturi. V samostojni Sloveniji so ustvarjalci iz Štajerske in Maribora prejeli 6 velikih Prešernovih in 10 nagrad Prešernovega sklada. Umetniki so storili veliko za mesto, kaj pa mesto naredi za kulturo?
Odgovore bodo iskali: članica Upravnega odbora Prešernovega sklada, dolgoletni kulturni delavec, podžupanja Mestne občine Maribor, in eden od snovalcev mariborske kandidature za Evropsko prestolnico kulture.
Omizje si oglejte v sredo 5. februarja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Oddaja Dobro jutro poleg informativnih in zabavnih vsebin podaja koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejžih slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro se podaljšuje v Dober dan, s katerim v sodelovanju z RTV centrom Koper ob torkih in RTV centrom Maribor ob četrtkih v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin, z gledalci razpravljamo o fenomenih sodobne družbe in pripravljamo številne atraktivne pogovore. Dober dan ima svetovalni predznak in je nadgradnja Dobrega jutra.
Čarodej Sam Sebastian ustavlja mimoidoče na mariborskih ulicah in preverja ali imajo tudi oni šesti čut. Rezultati so sila zanimivi! Poleg tega na posebno partijo bilijarda povabi bivšega slovenskega smučarskega reprezentanta Mitjo Dragšiča. Mitja je nad videnim dejal: "Mislil sem, da čudeži ne obstajajo! Sedaj vidim, da obstajajo!"
Poleg osupljivih čarovnij si tudi tokrat lahko ogledate, kaj bo ušpičil Neverjetni Sharlatanus Maximus!
http://www.carodej.org
Priporoči:
Poleg osupljivih čarovnij si tudi tokrat lahko ogledate, kaj bo ušpičil Neverjetni Sharlatanus Maximus!
http://www.carodej.org','https://www.rtvslo.si/tv/spored/tvmb/2020-04-23/2824936')">Deli
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
V oddaji Med valovi enkrat mesečno na TV Koper – Capodistria in na TV Slovenija 1 prikazujemo teme, ki so tesno povezane z morjem in ljudmi, ki živijo ob njem. V 25-minutni oddaji pripravljamo potopisne zapise, portrete in tematske prispevke. Odpiramo vprašanja in skušamo poiskati odgovore na pereče problematike povezane z morjem. Posebno pozornost namenjamo tudi pomorstvu, navtiki, ribištvu, ekologiji in podvodnemu svetu. Urednik in voditelj oddaje je Dean Jelačin.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V toplih aprilskih dneh že marsikaj postorimo na vrtu. Sebastjan Lipar je na manjšo gredo posadil nižki fižol, pri tem je sadilne jame obložil s suhim listjem. Koruzi, fižolu in bučam so Inki pravili tri sestre, zakaj, izveste v oddaji.
Jernej Mazej je konec marca na gredo, ki je v kolobarju namenjena trajnejšemu nasadu, posadil jagode. Da se bolje ukoreninijo, jim je odtrgal cvetove.
V gozdu smo nabrali pljučnik, ga posušili in skuhali čaj, Marina Kodba pa je mlade pljučnikove liste dodala v rdečo rižoto.
Tudi letos lahko na mariborskem Lentu opazujemo gnezdenje laboda grbca. Ob tem predstavljamo mite , legende in zgodbe povezane z labodi. Občudovali smo čudovite prizore drstenja rib. Podusti so prispele na svoje stalno drstišče, na prodišče v Ceršaku, ki je eno zadnjih naravno ohranjenih prodišč v občini Šentilj. Opozarjamo, da humana zdravila niso primerna za naše živali. Ob koncu objavljamo še zgodbo o družini kosov, ki nam jo je posredoval naš gledalec. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si
V Tarči razkrivamo ozadja naročanja in nakupov zaščitne opreme.
Kdo služi, kaj kupuje in kdo bo odgovarjal za trošenje davkoplačevalskega denarja za neustrezno opremo?
Zakaj država kupuje preko posrednikov in ne od proizvajalcev?
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Na velikonočno nedeljo, največji krščanski praznik, je voditelj dr. Jože Možina pred mikrofon povabili karizmatičnega duhovnika mlajše generacije p. dr. Andraža Arka iz reda frančiškanov. Z njim smo se pogovarjali pred »njegovo«, Plečnikovo cerkvijo sv. Cirila in Metoda za Bežigradom v Ljubljani, ki kot vse cerkve po svetu še ostaja zaprta. Dr. Arko je uvodoma delil svoj pogled na stanje epidemije, ki je seveda velika preizkušnja, hkrati pa priložnost za vpogled vase, za duhovno rast in preobrazbo, ne le vsakega od nas ampak tudi cerkve, ki jo teži veliko balasta in napak. Za družine, ki so sedaj veliko skupaj, je to nova priložnost za poglobitev oz. obuditev odnosov, pa tudi za celjenje ran iz preteklosti, ki so pač del življenja.
Velika noč je za p. Andraža temeljno sporočilo, saj oznanja, da smrt nima zadnje besede, pač pa jo ima življenje. V pogovoru se p. Arko dotakne trpljenja kot nečesa, kar je neizbežno in čemur ni mogoče ubežati. V današnjem pogosto pomehkuženem svetu ljudje težimo le h končnemu rezultatu oz. uspehu, trnova pot do tega, ki jo predstavljajo preizkušnje, pa nam je pogosto pretežka, pravi dr. Arko in dodaja: »Imeti se fajn, uživati, biti super. Ampak do tega veselja lahko pridemo le, če sprejemamo tudi stiske, preizkušnje, trpljenje kot sestavni del našega življenja, še več, da nas kriza in preizkušnja preoblikujeta, da skozi trpljenje in preizkušnjo pridemo na nov, globlji nivo življenja.« Dr. Andraž Arko poudarja, da je treba »umreti« tudi v sebi, v svojem egu, da lahko potem korenito izboljšamo katerikoli odnos.
Značilnost sodobnih ljudi je pogosto prevladujoča potreba po javni prepoznavnosti in veljavi, na primer na družbenih omrežjih. V ozadju te velike želje pa dr. Arko vidi hrepenenje po tem, da bi bil človek, posameznik, deležen potrditve, da bi mu nekdo končno povedal, da nekaj velja, da je prav naredil oz. da ga ima nekdo rad: »Sem 12 let duhovnik, pa sem v svojemu življenju že vse prevečkrat srečal ljudi, ki jim je manjkalo to, da bi jih nekdo potrdil in jim rekel, da jih ima rad.« Sedanja kriza zaradi epidemije poleg stisk prinaša tudi zglede, ki navdihujejo in dajejo upanje za prihodnost: »Mislim, da se preobraža, kar se sedaj dogaja, ko se odpirajo srca ljudi, ko grem onkraj sebičnosti svojega dobrega počutja in lahko pomagam drugemu.«
Dr. Arko se na koncu dotakne tudi problema slovenske razdvojenosti, ki ga posebej žalosti. Meni, da smo maloštevilen narod, ki si tega ne more privoščiti, saj bomo preživeli le enotni.
