Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andreja Kovač, si je pred dobrimi petnajstimi leti zadala cilj, da bo delala na področju gospodarskega razvoja slovenskega Porabja. Preko evropskih natečajev, s podporo Slovenije in Madžarske je do danes - v sodelovanju z lokalnimi organizacijami- uresničila več uspešnih projektov. V tokratni oddaji vam predstavljamo njeno življensko pot, oziroma vsestransko delovanje.
Požar – švedski dokumentarni film v spomin na 63 žrtev požara, ki so življenje izgubile v prepolni diskoteki v Göteborgu. 400 obiskovalcev in samo en izhod. Zgodbe preživelih in tistih, ki so sodelovali v reševanju, 20 let pozneje.
Oddaja Dobro jutro poleg informativnih in zabavnih vsebin podaja koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejžih slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro se podaljšuje v Dober dan, s katerim v sodelovanju z RTV centrom Koper ob torkih in RTV centrom Maribor ob četrtkih v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin, z gledalci razpravljamo o fenomenih sodobne družbe in pripravljamo številne atraktivne pogovore. Dober dan ima svetovalni predznak in je nadgradnja Dobrega jutra.
Ta teden se je v Avstriji začela centralna matura. Na Koroškem se je k maturi prijavilo 2.800 deklet in fantov, od tega 99 dijakinj in dijakov, ki obiskujejo eno od treh slovenskih izobraževalnih ustanov. Zrelostni izpit bodo z maturo iz slovenščine zaključili prihodnji teden.
Zaradi koronakrize ter strogih varnostnih in higienskih predpisov pa letošnja matura poteka povsem drugače.
Koroška Poje: V začetku marca, še pred ukrepi proti širjenju novega koronavirusa, je bila v Domu glasbe v Celovcu pevska revija Krščanske kulturne zveze. Predvajali bomo utrinke koncerta, pri katerem so pod geslom Luštno je vigred sodelovali MePZ Podjuna Pliberk, MoPZ Trta, skupina Akzent, zbor višje stopnje Slovenske gimnazije in Tonč Feinig (klavir in petje).
Venec koroških ljudskih pesmi za ženski zbor, godalni kvintet in klavir so izvedli ŽePZ Pevskega društva Sele in ŽePZ Koledva Kropa, Ana Tijssen (klavir) in člani Slovenske filharmonije.
http://slovenci.orf.at
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Naša tokratna gostja mag. Lidija Pliberšek je direktorica enega izmed javnih podjetij v Mariboru, je častna občanka mesta Sarajevo, eno izmed dokaj specifičnih, tako imenovanih komunalnih dejavnosti si prizadeva v javnosti predstaviti tudi kot del turistične ponudbe mesta in kot poslanstvo v skrbi za kulturno dediščino tega prostora. Že v drugem mandatu je predsednica Združenja evropsko pomembnih pokopališč in le dva dni pred razglasitvijo epidemije koronavirusa v Sloveniji je bila imenovana za vršilko dolžnosti direktorice Javnega holdinga Maribor. Z njo smo se pogovarjali o tem novem izzivu in tudi o številnih pogledih, ki jih ima na mesto, njegovo dediščino, kulturo in razvoj. Vabljeni, da si oddajo Dober večer ogledate v ponedeljek 1. junija ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Ko je Penelopa čakala svojega Odiseja, se je izogibala nasilnim snubcem tako, da jim je obljubila, da si bo novega moža izbrala, ko bo stkala prt za Laerta, pravi legenda. Pa najbrž ni tkala, ker bi ponoči tkanje težko razparala. Bolj verjetno je kvačkala ali pletla, smo izvedeli, ko smo obiskali Društvo lokavških žena. Že drugo desetletje se dobivajo ob večerih, ko ob škarjah, šivanki, pletilkah, kvački ali klekljih steče pogovor – o dnevih, ki jih živimo, in časih, ki jih ni več. Vmes pa nastajajo čudoviti izdelki, ki jih je kdaj pa kdaj mogoče videti na razstavi. Če se boš, tihi obiskovalec, zazrl vanje, bodo spregovorili .....
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Ta teden se je v Avstriji začela centralna matura. Na Koroškem se je k maturi prijavilo 2.800 deklet in fantov, od tega 99 dijakinj in dijakov, ki obiskujejo eno od treh slovenskih izobraževalnih ustanov. Zrelostni izpit bodo z maturo iz slovenščine zaključili prihodnji teden.
Zaradi koronakrize ter strogih varnostnih in higienskih predpisov pa letošnja matura poteka povsem drugače.
Koroška Poje: V začetku marca, še pred ukrepi proti širjenju novega koronavirusa, je bila v Domu glasbe v Celovcu pevska revija Krščanske kulturne zveze. Predvajali bomo utrinke koncerta, pri katerem so pod geslom Luštno je vigred sodelovali MePZ Podjuna Pliberk, MoPZ Trta, skupina Akzent, zbor višje stopnje Slovenske gimnazije in Tonč Feinig (klavir in petje).
Venec koroških ljudskih pesmi za ženski zbor, godalni kvintet in klavir so izvedli ŽePZ Pevskega društva Sele in ŽePZ Koledva Kropa, Ana Tijssen (klavir) in člani Slovenske filharmonije.
http://slovenci.orf.at
Izjemna življenjska zgodba Roze Kihler, rojene Pavlin leta 1920 v Tržiču, bo pritegnila še tako zahtevnega gledalca. Med vojno je bila partizanka in požrtvovalna bolničarka Cilka v Bolnici Pavla v Trnovskem gozdu. Od tam se je spominja pričevalec Virgilj Gomizelj, ki se je tam zdravil kot 16-letni partizan in zdaj živi v Avstraliji. V njegovem pričevanju, objavljenem septembra 2017, se je Roza prepoznala, in po 74 letih sta znova obudila prijateljstvo. Rozo Pavlin so v partizanih zaradi lažnih govoric obsodili na smrt, to pa je po naključju slišala in zbežala. Ujeli so jo Nemci in poslali v koncentracijsko taborišče. Še večjo tragedijo je doživela po vojni, ko so jo po krivici strpali v taborišče v Šentvidu nad Ljubljano, od koder so ljudi vodili v smrt. Rešil jo je prijatelj, medtem ko ji bratje partizani po prihodu domov niso hoteli pomagati. Znova so jo zaprli in obsodili na smrt, iz Beograda je nato prišla pomilostitev, vendar je morala nekaj let preživeti v zaporu.
98-letna Roza Kihler do zdaj svoje življenjske zgodbe ni zaupala nikomur, preveč je bilo bolečine in krivic. Ko pa je prisluhnila pričevanju Virgila Gomizelja in dobila spodbudo v družini, se je vendarle odločila. Njeno izjemno pričevanje je zanimivo tudi zato, ker daje realen vpogled v delovanje partizanske sanitete. Roza tudi odkrito pove, kakšne razmere so vladale v partizanih, kakšen je bil odnos do žensk, in opisuje privilegirani položaj vodilnega kadra oz. komunistov, kar ni bilo v skladu s tistim, kar so učili druge.
Gre za živo, tako rekoč filmsko pripoved ženske, ki je kljub krivicam in preganjanju ostala trdna in zvesta humanemu poslanstvu ter svojemu prepričanju. Po vojni je delala na socialnem področju, tudi osebno je pomagala otrokom iz socialno šibkih družin in se borila za pravice starejših. Do nedavnega je bila dejavna pri Rdečem križu. Čeprav si je ustvarila lepo družino, je nešteto prostovoljnih ur namenila ljudem v stiski, saj dobro ve, kaj je pomanjkanje in kaj pomeni razbita družina. Bila je iz družine z devetimi otroki brez očeta, ki bi skrbel zanje, in zaradi hude revščine je petletna skupaj z bratcem beračila okoli Brezij. Potem je bila pastirica pri tujih ljudeh, kasneje negovalka na Golniku ter še pred vojno delavka v predilnici na Viču v Ljubljani in v Medvodah. Med njenimi najtežjimi spomini iz otroštva je beračenje in srečanje z očetom ter dogodek, ko sta z bratcem ukradla hlebec kruha. Prav simbolika kruha se ji je v življenjskih preizkušnjah še večkrat ponovila. Gledalec, ki ga zanima preteklost, da bi lažje razumel sedanjost, bo pričevanju Roze Pavlin Kihler z zanimanjem prisluhnil.
