Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
V tokratni oddaji Obrazi naših rojakov, bomo spoznali Barbaro Antolić Vupora, predstavnico slovenske manjšine v Varaždinu. O Slovencih organiziranih v društvu Nagelj, o razlogih za njihovo povezovanje, o svojem političnem delovanju in vodenju doma oskrbovancev Sveta Ana na Cestici, kamor prihaja vedno več Slovencev.
Poletni slovenski tabor. Osnovnošolci so se slovenščine učili preko igre.- Porabska domačija. Turistična točka v Andovcih se je v marsičem obnovila.- Žido-Lenaršičev mlin na Goričkem. V Markovcih se vodno mlinsko kolo še danes vrti.
Peta sezona projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Najboljši pevci dvanajstih osnovnih šol Spodnjega Podravja in širše so več kot navdušili s svojimi odličnimi nastopi. Pokazali so, da je oder tega projekta postal resnični izziv za vse tiste, ki želijo v petju in glasbi doseči nekaj več, ki želijo resnično dati polet svojemu talentu. Vabljeni k ogledu.
Obiskali smo Park prostoživečih živali v Vintarovcih, v Destrniku. Večina tamkajšnjih prebivalcev so ptice, mnoge med njimi pa v naravi veljajo za kritično ogrožene. Predstavljamo nekatere največje in najbolj strupéne kače na svetu, vzasebni zbritki v Zagrebu. Svetujemo kakšna je primerna hrana akvarijskih rib. Predstavljamo eno od najmanjših ptic iz družine vranov - kavko. Vabljeni k ogledu!
ozivalih@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu.
navrtu@rtvslo.si
Filmski jezik in gramatika kamere bo glavno vodilo tokratne oddaje o ljubiteljski kulturi Sledi. Svojo filmsko zgodbo nam bo pripovedoval mariborski ljubiteljski režiser in snemalec Franc Kopič. Že od leta 1989 je zapisan v Guinnesovi knjigi rekordov kot avtor z največ filmskimi nagradami in priznanji v Sloveniji. V oddaji predstavimo tudi Film in video klub Maribor, ki pod svojim okriljem že več kot štirideset let združuje filmske entuziaste. Film kot tehnični izum je namreč nastal na osnovi prizadevanj in raziskovanj številnih navdušencev.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Mitja Šipek je eden tistih Korošcev, ki ga ljudje še dolgo ne bodo pozabili. Bil je fužinar, znanstvenik, izumitelj, ob tem pa recitator, režiser, slavnostni govornik, pisatelj, pesnik, pevec, igralec, v času pred smrtjo pa je celo rezbaril. Največ pipe, ki so bile tudi sicer njegov zaščitni znak. In mogočni brki, ki se jim ni odrekel tudi v filmih, v katerih je igral. Največkrat so ga angažirali v tistih, ki so nastali po motivih Prežihovega Voranca: Jamnica, Boj na požiralniku, Koplji pod brezo. Proslavil pa se je s Svetnečim Gašperjem, likom, ki ga je za potrebe nastopov na Prežihovi domačiji v Kotljah oblikoval po Vorančevi noveli Pot na klop, zgodba zgaranega tesarja pa je inspirirala tudi dva filma.
V Štajerskem gospodarskem forumu tokrat o gospodarstvu v povezavi s sejmi, ki so bili skozi zgodovino vedno dobri pokazatelji, kako nam gre, a se v tej krizi povzročeni s pandemijo koronavirusa, morajo prilagoditi. Naši sogovorniki bodo predsednika Združenja delodajalcev Slovenije, članica upravnega odbora Celjskega sejma in predsednik uprave Pomurskega sejma.
Vabimo vas, da si oddajo Omizje, v kateri gostimo 4. letošnji Štajerski gospodarski forum, ogledate nocoj, v sredo 17. junija ob 20.00 uri v sporedu Televizije Maribor!
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
V letih pred vojno so učenci mariborske osnovne šole pri verouku po vsaki molitvi morali izreči: »Odrešenik sveta, reši Rusijo!«, v medvojni nemški šoli pa so se učili tudi – angleščino! Da bi se lahko, kot je pojasnila avstrijska učiteljica, lahko po Roemmlovem zavzetju severne Afrike sporazumevali z angleško govorečim prebivalstvom.
Tokratna pripovedovalka svojih spominov je bila rojena v Mariboru leta 1929. Njena pripoved se osredotoča na ulico ob robu starega mesta, kjer so se na svojstven način odvijale vse stiske in strahote, pa tudi majhne radosti tistega težkega predvojnega, vojnega in povojnega časa. Aprila 1941 se je v ulici ustavila oborožena nemška vojska. Prvemu valu izseljevanja Slovencev se je Skuškova družina na srečo izognila, čeprav je bila uvrščena na spisek, ki so ga mariborski kulturbundovci pripravili že leta pred vojno. Družine mnogih sosedov pa so nacisti izselili in v hiše so se vselili nemški visoki uradniki ter oficirji, pa tudi Skuškovi družini so odvzeli nekaj sob in se nastanili v njih. Otroci z ulice, slovenski, nemški in kulturbundovski so se med seboj seveda spoznavali in igrali ter vsak po svoje doživljali in spoznavali tisti čas. Vdova z otrokoma, od katerih je bil eden invaliden, je v stiski iz strahu pred nacističnim pobijanjem prizadetih otrok zaplinila vso družino – otroka sta umrla, mama je preživela. Med vojno so na travniku za Skuškovo hišo pasli konje francoski ujetniki in v času hude lakote so skrivaj zamenjavali z njimi knjige za čokolade in kakav, ki so ga ujetniki dobivali v paketih od doma. Očetova tovarna konfekcije perila je med vojno delovala naprej, veliko obleke je prek ilegalnih zvez šlo na Pohorje med partizane, v kleti pa je bila ilegalna tiskarna, ki so jo Nemci po izdaji odkrili zelo pozno in se, besni, ker so jo imeli v samem središču mesta, kruto maščevali. Živeti v Mariboru v zadnjem letu vojne je pomenilo doživeti tudi vse danes komajda predstavljive strahote nenehnega anglo-ameriškega bombardiranja mesta, ki je porušilo polovico vseh stavb in terjalo stotine smrtnih žrtev.
Ob koncu vojne, ko so pričakovali osvoboditelje, so v Maribor namesto njih prišle bolgarske čete in se, prepričane, da so v nemškem mestu, vedle kot plenilci in osvajalci. Tik po koncu vojne pa se je okrog hiše na Turnerjevi ulici utaborila vojska jugoslovanske armade, ki je vsako noč odhajala na Tezno pobijat ujete ustaše. In v zgodnjem povojnem času so iz ulice spet začeli izginjati ljudje, ene so zaprli, drugi se niso nikoli več vrnili domov.
