Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor. Spremljate lahko vremensko napoved za prihodnje dni.

Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Vabljeni k ogledu

Oddaja Utrip Ormoža predstavlja dogodke iz Spodnjega Podravja, kjer se vedno dogaja kaj zanimivega. Kjer ne zamujajo z razvojem, a ostajajo zvesti tradiciji svojega pogleda na življenje in svoji prleščini ter običajem, trdno povezanim z vinorodnim okolišem. Oddaja že več kot četrt stoletja beleži utrinke gospodarskih, političnih, kulturnih, športnih in drugih dogodkov v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž.
Utrip Ormoža – informativno-magazinska oddaja KTV Ormož - v nedeljo ob 14.30 na sporedu Televizije Maribor.

Pregled tedna ptujske televizije PeTV je tedenska splošnoinformativna oddaja o dogodkih iz ptujske občine in okolice, ki zagotavlja uresničevanje pravice do javnega obveščanja in obveščenosti.
Oddaja je premierno predvajana enkrat tedensko in gledalcem ponudi pregledne informacije s področja politike, kulture, gospodarske in okoljske infrastrukture, umetnosti, zabave ter športa preteklega tedna.
Namen oddaje je gledalcem predstaviti dogajanje, naložbe, novosti in razvoj Ptuja kot najstarejšega mesta v Sloveniji.

Na pomorski šoli v Portorožu bodoče pomorščake in ribiče usposabljajo za reševanje v primeru brodoloma na morju.
Biodinamično kmetovanje ponuja mnoge okolju prijazne rešitve in ni le alternativa konvencionalnemu kmetijstvu.
Krajinski park Debeli rtič, s klifi in flišnatim morskim dnom, nudi edinstven naravni habitat številnim vrstam.
Jadrnica Galeb, ki sta jo Pomorskemu muzeju iz Pirana podarila baletnika Pia in Pino Mlakar, je končno dočakala prenovo.

Miquel Coca
Miquel Coca se zelo rad razvaja in se sprehodi v oblačilih, ki jih sam oblikuje. Zaveda se, da je nekaj posebnega. Trdi celo, da je prvi metroseksualec.

José Asencio Basaldua
José Asencio Basaldua je zaradi udarca v glavo v otroštvu izgubil vid. Zdaj na obali Mexico Cityja z ženo gradi hišo, da bo nekega dne vendarle imel nekaj svojega.

Sumana Choudhury
Sumana je oblikovalka notranje opreme, ki ima tako rada pse, da se od njih ne more ločiti. Ima dve hčeri in 16 psov. Pravi, da so psi njena družina, zato z njimi tudi tako ravna. Mož jo je pred leti zapustil in odšel k drugi. Od takrat ima raje pse, ker so zvestejši. Velikokrat so jo potolažili, ko so jo razočarali brezsrčni ljudje. Psi ji vlivajo voljo do življenja, ki je zaradi njih preprosto lepše.

Dobro jutro se začne s ponedeljkom in v nov teden vas bosta popeljala Ljubica Mlinar in Boštjan Romih. Po pregledu dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo bo Monika Tavčar postavila v središče, se bomo posvetili zdravstvenim temam in preverjali zanimiva dejstva o najrazličnejših tematikah. Morda vam bo prav prišel tudi kak recept iz Domače lekarne ali pa nasvet vrtnarjev, da bodo rože še bolj uspevale. Predstavljali bomo tudi osebne zgodbe ljudi z zanimivimi življenjskimi izkušnjami. Ob koncu oddaje vas bomo v ritmih glasbe prepustili novemu dnevu naproti. Z nami ponedeljek zagotovo hitreje mine!

Film Sledi – Spuren
Zakaj na Koroškem skoraj nihče več ne govori slovensko? To vprašanje je bilo za dekleta zaključnega letnika 2020/2021 na Dvojezični zvezni trgovski akademiji izhodišče za film Sledi – Spuren.
S strokovno pomočjo Sabine Zwitter Grilc iz manjšinske redakcije na Dunaju so se s kamerami mobilnih telefonov na pot po južni Koroški podale Sarah Hanko, Timna Katz, Anika Krištof, Sabrina Lampichler, Jasmin Osojnik, Nadja Perč in Anja Smolnik.
Nastal je avtorski film, ki vsebinsko sega od pregnanstva in vprašanja asimilacije do političnih odločitev. Vsi ti dejavniki so in še vplivajo na izginjanje slovenščine na avstrijskem Koroškem. Dekleta v filmu prikazujejo mlade koroške Slovenke in Slovence po vsem svetu, ki se trudijo rešiti manjšinski jezik z novimi zamislimi. Posebnost filma je, da nastopajoči večinoma govorijo v koroškem narečju.
http://slovenci.orf.at

Talentirani in pogumni finalisti_ke prve kategorije od 1.-5. razreda so otroci s Pohorja, obdravske doline, obmejnih občin z Avstrijo, vse do Rogatca:
Tejo Firbas, Mia Pernat, Patrick Šabeder, Lara Hercog, Ana Eva Prgin Adelstein, Sara Brumen, Eva Čeh, Maša Škrlec, Kiara Šegula, Emma Sartor, Enej Stanovnik, Chiarra Gregorc Planinc. Voditelja: Dalibor Bedenik in Matjaž Kitak, športna dvorana OŠ Ljudski vrt Ptuj. Vabljeni k ogledu!

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Pravljice, basni, legende in pripovedke veljajo za najstarejše zapise človeštva. Pravljice povezujejo vsa ljudstva, vsa "plemena" sveta. Ohranjajo stik z naravo, s starodavnim, povezujejo nas s prednicami in predniki, prav tako iz "nekoč" prinašajo modrost in sporočilo v "zdaj". Moč pravljic je neizmerna, saj nas za "pravljični čas" odmaknejo od krute realnosti vsakdana, prepogosto prepredenega z nemirom in skrbmi.
Pravljice pomirjajo vznemirjeno srce. Nasmejijo smeha potrebno in žalostno dušo. Spregovorijo "z otrokom v vsakem človeškem bitju", pa naj bo človek star osem mesecev, tri leta ali pa sedemdeset let.
Prav v tem je čar pravljice, edinega literarnega pripovednega žanra, ki povezuje medgeneracijsko ter nas opominja in uči, da je, ne glede na vse, dobro vselej močnejše od zla, četudi se zlo zdi močnejše. Kajti sile narave bodo vselej premagale lakomnost človeških nagnjenj in želja, kakor bosta mir in ljubezen vedno premagala ost zla.
Prav zato snujemo in občinstvu predajamo novo televizijsko vsebino Pravljica s Simono. Svet in ljudje, ne glede na starost, potrebujemo odmik od krutosti vsakdana, nemira, obremenilnih odnosov, obveznosti in služb. Prav tako je naše poslanstvo otrokom, mladostnikom in odraslim predati izjemno izročilo pravljic sveta, med katerimi posebno pozornost namenjamo prav izjemno bogatemu slovenskemu ljudskemu izročilu.

Nola in Maks se odpravita po nakupih. Pokupila bi rada čisto vse, predvsem stvari, ki jih sploh ne potrebujeta. Ko jima čudoprodajalka izstavi račun, žal, nimata dovolj denarja. Čudogozd, na pomoč! Kdo bo na koncu plačal izstavljen račun? Preverite…

Poznate zgodbo o Martini, ki stanuje v loncu in njenem prijatelju Dečku, ptičjem strašilu, ki prihaja k njej na obisk s svojega polja? Začelo se je zelo preprosto.
Najprej je bila Martina sama. V svojem svetu nekje sredi oblakov je zjutraj prilezla iz pisanega lonca in zvečer vanj odšla spat. Vmes pa je počela marsikaj zanimivega. Lepega dne pa v njen svet vstopi ... ptičje strašilo! Strašilo je sprva precej nerodno, počasi pa postane odličen tovariš pri Martininih domislicah.
Ta se zelo veseli: končno ima nekoga, ki mu lahko reče lepo besedo, ki ga lahko nauči kaj novega in mu včasih tudi ponagaja. Tako sta Martina in strašilo z vsakim dnem bolj nerazdružljiva prijatelja, ki skupaj odkrivata svet okoli sebe in se zabavata.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Objavili bomo reportažo z desetega interdisciplinarnega mednarodnega festivala Floating Castle - Plavajoči grad, ki je potekal v okolici gradu Snežnik in predstavili festival Poletni lutkovni pristan, ki od ta 1990 poteka v Mariboru. Pogledali bomo, kako nastaja radijska biografija igralke Milene Zupančič in se ustavili v Velenju na pregledni razstavi slikarja Mitje Konića.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V oddaji Dober večer bomo vsak ponedeljek gostili znanega in zanimivega sogovornika, ki javno deluje ali je rojen in prihaja iz ene od štirih pokrajin v severovzhodni Sloveniji, Štajerske, Celjske regije, Koroške ali Pomurja. Vabljeni k ogledu.

Voditelj Boštjan Romih z ekipo obiskuje hiše, vrtove in stanovanja ter s pomočjo slovenskih arhitektov odkriva domiselne arhitekturne rešitve. Oddaja je zanimiva za vse, ki jih zanima arhitektura in oprema ambientov, ki želijo graditi, opremiti ali prenoviti dom.
Čeprav smo obiskali že več sto objektov, menda še nismo naleteli na takšno zgodbo, kjer je namesto prvotno zamišljene letne kuhinje v velikosti 20 do 30 kvadratnih metrov zrasel lep objekt, desetkrat tako velik. V resnici pa nas je v Mežico, kjer ta objekt stoji, pripeljala radovednost, kakšen je vrt, ki krasi njegovo okolico.
Predstavili bomo prvo skupno stanovanje mladega para. Kakšne želje sta imela, kako sta jih uskladila in kako sta se lotila iskanja svojega bodočega skupnega doma. Menda jima je šlo vse kot po maslu.
Nina Mihovec je uspešna slovenska industrijska oblikovalka. Njen Wilsonic Design studio je v dobrih 20-ih letih delovanja prejel številne nagrade. Zanimalo nas je, kaj je tisto nekaj, kar te v oblikovanju naredi drugačnega, zanimivega in uspešnega.

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Tednik je oddaja, ki vam prinaša zgodbe tedna. Voditeljica in urednica Tednika je Jelena Aščić.

Film Sledi – Spuren
Zakaj na Koroškem skoraj nihče več ne govori slovensko? To vprašanje je bilo za dekleta zaključnega letnika 2020/2021 na Dvojezični zvezni trgovski akademiji izhodišče za film Sledi – Spuren.
S strokovno pomočjo Sabine Zwitter Grilc iz manjšinske redakcije na Dunaju so se s kamerami mobilnih telefonov na pot po južni Koroški podale Sarah Hanko, Timna Katz, Anika Krištof, Sabrina Lampichler, Jasmin Osojnik, Nadja Perč in Anja Smolnik.
Nastal je avtorski film, ki vsebinsko sega od pregnanstva in vprašanja asimilacije do političnih odločitev. Vsi ti dejavniki so in še vplivajo na izginjanje slovenščine na avstrijskem Koroškem. Dekleta v filmu prikazujejo mlade koroške Slovenke in Slovence po vsem svetu, ki se trudijo rešiti manjšinski jezik z novimi zamislimi. Posebnost filma je, da nastopajoči večinoma govorijo v koroškem narečju.
http://slovenci.orf.at

Prof. dr. Zora Konjajev, upokojena zdravnica, je kljub častitljivim letom
(1921. je bila rojena) še vedno kritična opazovalka družbe, ki jo motri tudi
skozi optiko bogatih izkušenj v lastnem življenju.

Rojena je bila v glasbeni družini Stritarjev in ob začetku druge svetovne vojne je kot študentka medicine vstopila v Osvobodilno fronto. Njen takratni mož, študent in športnik Cveto Močnik, narodni heroj, je padel in tako je že pri dvaindvajsetih ovdovela. Zaradi izdaje se je morala z dojenčkom, ki ga mož, partizan Florijan, nikoli ni videl, umakniti iz Ljubljane. Delovala je v bolnici Kanižarica na osvobojenem ozemlju v Beli krajini in bila tam instrumentarka tudi pri operaciji komandanta Franca Rozmana-Staneta, po nesreči, zaradi katere je umrl. V partizanih so bili tudi obe sestri, Bogdana in Nada ter brat Bine. Po vojni se je znova poročila s sinom ruskih emigrantov, agronomom
dr. Aleksandrom Konjajevim.
Po končanem študiju se je kot zdravnica, znanstvenica in univerzitetna profesorica vsa posvetila pediatriji in predvsem neonatologiji.
Izjemna pripoved dr. Zore Konjajeve pomeni skozi njena osebna doživetja tudi poklon vrhunski drži slovenskih zdravnikov in medicincev, ki so predano sodelovali v osvobodilnem gibanju. 225 zdravnikov in zdravnic ter 267 študentov in študentk medicine se je odzvalo pozivu Osvobodilne fronte,
kar 45 zdravnikov in 54 študentov medicine, ki so delovali v partizanskih bolnišnicah in v partizanskih enotah, je padlo v bojih ali bilo ubitih. Sistem slovenskega partizanskega zdravstva z 247 bolnišnicami, v katerih se je zdravilo 22.000 ranjencev, pa predstavlja fenomen, ki mu ne bi mogli najti primerjave nikjer na svetu. Le 14 bolnišničnih postojank je bilo odkritih. 164 ranjencev v njih so okupatorji in domobranci pobili. Med vojno so na osvobojenih ozemljih delovale tudi tri civilne bolnišnice, v Kočevskem Rogu pa tudi porodnišnica, v kateri je, sredi gozdov, prišlo na svet 54 novorojenčkov.
In hkrati je pripoved prof. dr. Zore Konjajev tudi slavospev in zahvala Belokranjcem in njihovi pomembni vlogi v času, ko je bilo med narodnoosvobodilnim bojem tam osvobojeno ozemlje.

Infokanal lahko spremljate pred in za rednim programom na TV Maribor. Spremljate lahko vremensko napoved za prihodnje dni.