Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Ob 100. obletnici rojstva Karla Destovnika Kajuha bomo predstavili igrano-dokumentarni film, ki nosi naslovom ene od Kajuhovih najbolj znanih pesmi iz cikla Ljubezenske Samo en cvet. V Slovenskem stalnem gledališču Trst smo si ogledali predstavo Pina in Pierpaolo, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa prisluhnili udeležencem znanstvene konference Hegel in ženska. Predstavili bomo tudi Štirinajstico, antologijo slovenskega soneta. V prostorih Ministrstva za kulturo smo se udeležili strokovnega posveta o preprečevanju spolnega nadlegovanja in nasilja v kulturi.
Az adás témája a decemberi ünnepek. A gyerekek megismernek néhány Luca-napi szokást, megérkezik hozzájuk a Mikulás és karácsonyi műhelyben is alkotnak.
Tema oddaje so decembrski prazniki. Otroci bodo spoznali nekaj običajev, povezanih s sveto Lucijo, obiskal jih bo Miklavž in ustvarjali bodo v božični delavnici.
Poglejte si posnetek tradicionalne, že 45. prireditve Ciciban poje in pleše, na kateri se s pevskimi in plesnimi točkami predstavljajo predšolski otroci iz vrtcev severovzhodne Slovenije. Na oder je pogumno stopilo veliko otrok. Vabljeni k ogledu!
POKRIVANJE ZEMLJE ČEZ ZIMO
Pred padcem temperatur je marsikateri vrtičkar v položaju, ko ne ve, ali bi zelenjavne gredice pustil gole ali bi jih pokril. Nekaj posevkov sicer pobiramo vso zimo, morda smo posejali rastline za zeleno gnojenje ali vdelali hlevski gnoj ... Na vsa ta vprašanja bo odgovorila Miša Pušenjak.
PRESNE OREHOVE KROGLICE
Jeseni smo pobrali bogat pridelek orehov, jih posušili, zdaj pa jih tremo sproti. Z omega-3 maščobnimi kislinami bogata jedrca zmeljemo, dodamo pa še drugo suho sadje, ovsene kosmiče in začimbe po okusu. Oblikujemo kroglice in jih povaljamo v poljubnem posipu.
TRAJNOSTNO PRAZNIČNO DREVESCE
Morda je za prvo polovico decembra še prezgodaj, da bi v celoti okrasili domove, saj se čar božično-novoletnih praznikov razvodeni, v drugi pa že razmišljamo o smrečici. Če se pravim iglavcem težko odrečemo, naberimo le nekaj vej. Sestavimo posebno srečico, kot nam bo pokazal Sebastjan Lipar.
LESENI OKRASKI
Novoletna jelka ne bi bila nič posebnega, če je ne bi okrasili. Osnova obeskov s Posestva Koki je lesen kolut. Nanj pritrdijo kamenčke, perje in drugo, da nastanejo izvirni motivi.
VAŠE ADVENTNE DEKORACIJE
V uredništvu Na vrtu smo očarani nad izdelki, s katerimi ste v pričakovanju praznikov okrasili svoje domove. Tudi tokrat objavljamo več sklopov adventnih dekoracij in med njimi boste morda zagledali tudi tisto z vaše mize, police ali vhodnih vrat.
Na Bledu je prejšnji teden potekal letni posvet Javne službe kmetijskega svetovanja. Osrednjo pozornost so namenili razmeram in možnemu napredku v kmetijstvu na območjih z omejenimi dejavniki. Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor je po dveh letih spet izvedel tradicionalne Lombergarjeve dneve. V prihodnjem petletnem programskem obdobju SKP naj bi trajna raba fitofarmacevtskih sredstev temeljila na novi uredbi. Predlog te uredbe je že po prvih predstavitvah v javnosti vzbudil številne pomisleke in strahove. Zveza lastnikov gozdov Slovenije in KGZS opozarjata na preobsežno populacijo nekaterih vrst divjadi, predvsem jelena. Preverili smo razmere na terenu.
Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. Za vse udeležence v prometu svetujemo v prometnih minutah. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja. Nasveti za starše postrežejo z informacijami za vse družine, v Knjižnem klubu pa dobite nove predloge za branje. Po deveti uri razrešujemo dileme o življenjskih temah, ki se dotikajo nas vseh in jutro zaključimo z vrtnimi nasveti. Vaša sredina družba sta Špela Močnik in David Urankar, jutro z nami je dobro jutro!
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
Mariborski Mestni park se je 27. maja 2016 spremenil v operno prizorišče na katerem so simfonični orkester, operni zbor in operni solisti pod taktirko dirigenta Simona Krečiča poustvarili najlepše in najznamenitejše melodije iz svetovne operne zakladnice.
Letošnji glasbeni dogodek so začeli s tremi odlomki iz že uprizorjene opere Don Giovanni, ki velja za eno najznamenitejših Mozartovih glasbenogledaliških mojstrovin. Po virtuozni ariji naslovne junakinje (babilonske kraljice) iz Rossinijeve opere Semiramida sta se oglasila zbor ciganov ter strastna izpoved ciganke Azucene iz Verdijeve opere Trubadur, nato pa še arija Norine iz Donizettijeve komične opere Don Pasquale, s katero mariborska opera jeseni odpira sezono.
Nekoliko več pozornosti so namenili velikemu mojstru italijanske poznoromantične opere, Giacomu Pucciniju, saj so lahko zbrani v osrednjem delu koncerta prisluhnili kar petim odlomkom iz oper La boheme in Manon Lescaut. V bogato orkestriran nemški operni domišljijski svet so zakorakali z arijo Elizabete iz Wagnerjeve opere Tannhäuser, v ekspresivnost italijanskega verizma pa z znamenito arijo protagonista iz Giordanove opere Andrea Chénier. Za svojevrstno plesno »kankanovsko« popestritev je poskrbela ritmično razgibana uvertura iz Offenbachove opere Orfej v podzemlju, za pridih pristne beneške ljubezenske zasanjanosti pa priljubljena Barkarola iz Offenbachove fantazijske opere Hoffmannove pripovedke. Bleščečemu koncu koncerta so se približali s Polovskimi plesi iz Borodinove opere Knez Igor, nato pa še z najverjetneje najbolj znano Puccinijevo tenorsko arijo Nessun dorma iz letošnje operne uspešnice Turandot. Vabljeni k ogledu drugega dela koncerta!
Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici.
Ko se je hrvaško ministrstvo za šolstvo odločilo zmanjšati količino obveznega čtiva v šolah, je Lovro Krsnik, pravkar diplomirani gledališki režiser in učitelj na srednji šoli za umetnost, začel projekt #idalječitam (berem še naprej). Odločil se je, da bo sto dni na glas bral knjige, ki so jih črtali s seznama obveznega čtiva. Vsak dan je pred hrvaškim parlamentom eno uro bral Malega princa, Piko Nogavičko, Dnevnik Ane Frank in Varuha v rži. Njegov protest je pritegnil sledilce in nasprotnike na družbenih omrežjih, toda ali mu je uspelo vladi dopovedati bistveno?
Fairooz Nazifa ni vedela, kam pelje njeno življenje, dokler ni odkrila svojih darov. Po več sporih z domačimi se je odločila, da se bo preselila v Dako in zaživela sama. Izvira iz konservativne islamske družine, kar pa ji ni preprečilo, da bi sledila svojim sanjam. Zdaj je pevka, zvezdnica, ki si želi kot nomadska umetnica nastopati po vsem svetu.
Fazle je odraščal v mošeji svojih staršev. Usojeno mu je bilo, da bo imam, toda nasilje za domačimi stenami, v katerem je odraščal, ga je pognalo od doma. Našel je novo skupnost in nov način verovanja.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Drin, drin. Nekdo zvoni pri vratih. Bo kdo odprl? Gostiteljica Zana raje bere knjigo, Karla pred vrati pa nestrpno cepeta z nogami. Jima bo uspelo speljati prijateljski obisk? Morda, s pomočjo Čudogozda. Se da zavrteti čas nazaj?
Poznate zgodbo o Martini, ki stanuje v loncu in njenem prijatelju Dečku, ptičjem strašilu, ki prihaja k njej na obisk s svojega polja? Začelo se je zelo preprosto.
Najprej je bila Martina sama. V svojem svetu nekje sredi oblakov je zjutraj prilezla iz pisanega lonca in zvečer vanj odšla spat. Vmes pa je počela marsikaj zanimivega. Lepega dne pa v njen svet vstopi ... ptičje strašilo! Strašilo je sprva precej nerodno, počasi pa postane odličen tovariš pri Martininih domislicah.
Ta se zelo veseli: končno ima nekoga, ki mu lahko reče lepo besedo, ki ga lahko nauči kaj novega in mu včasih tudi ponagaja. Tako sta Martina in strašilo z vsakim dnem bolj nerazdružljiva prijatelja, ki skupaj odkrivata svet okoli sebe in se zabavata.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Nocoj v Kulturi o dogajanju na Frankfurskem knjižnem sejmu, bili smo na snemanju novega filma režiserke Sonje Prosenc in na odprtju razstave Vitezi Rajhenburški na Gradu Rajhenburg.
Pred dnevi je v slovenski javnosti dokaj neopazno minil 10. december, Dan človekovih pravic, spomin na dan, ko je bila leta 1948 v združenih narodih podpisana Splošna deklaracija o človekovih pravicah. Ali po skoraj 75-ih letih od takrat, lahko o človekovih pravicah razmišljamo na enak način? Kaj se je spremenilo v našem dojemanju demokracije, državljanskih pravic in političnih svoboščin? Kaj in koliko je temu prispevalo tudi letošnje super volilno leto v Sloveniji?
Vabimo vas, da si pogovor v oddaji Omizje o tem, kako mislimo človekove pravice, ogledate nocoj, v sredo 14. decembra ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Predstavljamo pasmo psov – rodezijski grebenar. Odkrivamo upodobitve čebel v človeški umetnosti in kulturi v luči kritičnih animalističnih študij. V Tropski hiši smo tokrat spoznavali slonjo rovko. Mnoge živali zaradi kmetijstva in industrializacije izgubljajo svoj življenjski prostor, med njimi je tudi riba oranžnorepi mehiški krapič. Občudovali smo kormorane na Ptujskem jezeru. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo.
A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.
V oddaji Osmi dan smo ob stoletnici odkritja grobnice egipčanskega faraona Tutankamona raziskali, zakaj je tako imenovana tutomanija že pred časom zajela ves svet. Podoba dečka kralja je namreč simbol fascinacije Zahoda nad Egiptom. Njegovo skrivnostno življenje in smrt še vedno raziskujejo številni strokovnjaki, njegova podoba se pogosto pojavlja tudi v popularni kulturi. Spominjamo se neprecenljive fotografske dediščine Joca Žnidaršiča. S fotografskim objektivom je spremljal tako svetovne voditelje in ključne zgodovinske trenutke kot tudi vsakdanje življenje. Obiskali smo mednarodni fotografski festival v Boliviji, ki ga pripravljata tam živeča slovenska slikarka Ejti Štih in slovenski fotograf Matjaž Krivic. Naš sogovornik je bil James Wellford, eden najvplivnejših ljudi iz sveta fotografije. Pogovarjali smo se z italijanskim multimedijskim umetnikom, filozofom in antropologom Leonejem Continijem, ki ga zanima nepričakovan odziv domačinov na vrtove kitajskih priseljencev. Prebivalci so namreč vrtove začeli uničevati, saj da pridelava kitajske zelenjave ogroža italijansko identiteto. Obiskali smo še koncert nemškega dvojca Milky Chance, ki je pred leti z uspešnico Stolen Dance postal spletni fenomen. Vnovič sta Clemens Rehbein in Phillipp Dausch razprodala Katedralo Kina Šiške.
Poleti so iz Južne Karoline v Združenih državah Amerike v Koper z ladjo in iz Kopra do Krškega po cestah pripeljali gorivo za jedrsko elektrarno v Krškem. Za tovrstni prevoz veljajo najstrožji protokoli. Drugega oktobra opolnoči so jedrsko elektrarno zaustavili in izključili iz elektroenergetskega omrežja. Na njej so izvedli redni, že 32. remont oziroma kar 45.000 aktivnosti. Koliko novega goriva so vložili v reaktor? Kaj vse so v jedrski elektrarni zamenjali in pregledali? Osmega novembra so jo po 35 dneh remonta znova priključili v elektroenergetsko omrežje.
Nuklearna elektrarna Krško je začela komercialno obratovati v začetku leta 1983. Načrtovali so, da bo obratovala do leta 2023, toda Zaradi ugotovljenega dobrega stanja na rednih periodičnih pregledov so to dobo podaljšali do leta 2043. Kaj določa dobo trajanja elektrarne?
