Milan in sošolci si ogledujejo živali v živalskem vrtu in nekateri se nehote oddaljijo od skupine. Ko se jim Julči skorajda izgubi, spoznajo, da morajo paziti tudi drug na drugega, saj učiteljica nima osmih parov oči, da bi ves čas gledala vsakega posebej.
Lojzek in Pika se igrata na vrtu, ampak oblaki že napovedujejo ploho. Kaj pa zdaj? Lojzek nariše hišo, v kateri prijatelja najdeta zatočišče pred dežjem. Ko se znova prikaže sonce, takoj spet stečeta na vrt in se posvetita zabavnim igram.
Ava, Riko in Teo se ob polni luni znajdejo v gozdu. Nenadoma se jim zazdi, da jim sledijo srhljive spake, na koncu pa se izkaže, da gre le za njihove sence.
V mestu nekdo odvrže škatlico, v kateri je bil kolaček. Mandi in Pipi mu jo odneseta, brezobzirnež pa je še vedno ne vrže v smetnjak. Prijatelja skleneta, da ga bosta naučila, kako je treba ravnati s smetmi.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
V parku Pišček odkrije grm, poln sočnih jagod. Pišček se sprašuje, od kod pridejo banane. Rasejo na grmovju? Grm z bananami ne obstaja, jim razloži Gaber. Malčki opazujejo jablano, slivo in češnjo, a na drevju še ni sadežev. Počakati morajo še nekaj mesecev, da bodo dozoreli. Sadeži zrasejo na različnih rastlinah: na drevju, kot so jablane in slive, ali na grmičkih, kot so jagode in robide. Epizoda se konča z zabavno igro: Malčki ugibajo, kje rasejo sadeži.
Baron Jelen v Čarnem zalivu prireja pošastni ples v maskah. Prijatelji se našemijo, toda Lili, Gal in Brin se preveč vživijo in pošteno prestrašijo Barona Jelena.
Rija in Krokodil nabirata borovnice. Rija skrbno opazuje, kaj počne. Če bo skrivaj jedel borovnice, mu bo jezik pomodrel. Rija v grmovju najde plišastega zajčka. Vzljubi ga na prvi pogled. Kot bi bil že od nekdaj njen. Izkaže se, da ga je izgubila druga deklica, ki ga išče med borovničevjem. A zajčka je našla Rija. Čigav je zdaj ta?
Mucika odpelje prijatelje z balonom na vroči zrak na Sirovo goro, da bi Alma lahko vadila francoščino. Poveljnik čebelje policije kapitan Brenči pa jim hoče potovanje preprečiti.
Žan je opazil, da se v njegovem novem mestu godi veliko zabavnih dogodkov.
Žan in Boris zagledata plakat za cirkus, vendar sta zelo žalostna, ko izvesta, da cirkus v mesto pride šele prihodnji teden. Nič zato, bosta pač sama priredila domači cirkus. Doris nastopa kot vrvohodka-žonglerka, kaj pa naj bo Boris? Žan stisne Mislija in se domisli – seveda, saj je tako očitno! Boris naj bo klovn, ker vedno vse spravlja v smeh. In ko napovedovalec Žan predstavi svoja nastopajoča, si mami in babi na domačem vrtu ogledata pravo pravcato cirkuško predstavo.
Sovice nestrpno pričakujejo zabavo. Mami in očka skrbno urejata gnezdo. Bubi, Bibi in Boni se odločijo, da na zabavo povabijo tudi zajčka. A zajček pravi, da ne more z njimi, ker mora paziti bratce. Tudi lisička zavrne povabilo, saj očku pomaga čistiti brlog. Sovice opazijo mravljice in jim sledijo. Na poti srečajo velikega mravljinčarja, ki jim razloži vse o mravljah in jim pokaže mravljišče. Bubi, Bibi in Boni pokukajo vanj, mravljinčar pa razkrije, da so mravlje socialne žuželke, saj si vzajemno pomagajo in ima vsaka izmed njih svojo zadolžitev. Ko se vrnejo v gnezdo, se sovice odločijo, da bodo pomagale mami in očku. Spoznajo, da je vse lažje in hitreje narejeno, če si med seboj pomagajo. Končno je vse počiščeno, sovice pa tako utrujene in zaspane, da bo zabava morala počakati do naslednjega dne.
Vratko bi se rad pridružil Trobkini in Skokovi igri, a ne ve, kako. Počuti se malce negotovega, dokler ne spozna novega prijatelja. Na kamen naslika obraz in skupaj se neznansko zabavata, vse dokler se barva na kamnu ne zmoči. Nasmejan obraz se kar naenkrat zlobno namršči. Vratkov prijatelj se spremeni v pravega sovražnika, ki se ga Vratko na smrt boji.
Na stadionu je deževen dan in kužki se zabavajo z nalepkami pasjih junakov. Začnejo si jih izmenjavati in se kaj hitro sprejo. Čez nekaj časa spoznajo, da je bolje, da nalepke v album lepijo skupaj.
Župan namerava posekati Kalimerovo najljubše drevo. Prijatelji se poslavljajo od drevesa, ko v njegovem deblu najdejo medaljon v obliki srca. Odkritje jih popelje v DoVinčijevo preteklost in do skrivnostne tujke, ki jim morda lahko pomaga rešiti drevo.
Težki sivi oblaki prisilijo Zajčka Rjavčka in Poljsko miško, da poiščeta zavetje. Bo dež prijateljema pokvaril zabavo, ali pa bosta ugotovila, da je deževen dan lahko prav tako vznemirljiv?
Na vesoljski ladji, s katero se vozijo Reaktivčki in Vodirog, se znajde robotek. Zuli ukrade letalni pokal. Ponj ga je poslal Zafrk, ki ga hoče na vsak način imeti. Reaktivčki se odpravijo na grad, kamor je Zafrk shranil ukradeni pokal.
Zafrk je imel strica, starega morskega volka Sivobradca. Ta je zakopal zaklad, potem pa pozabil, kam je dal zemljevid. Ko ga Zafrk najde, si ne more kaj, da ne bi šel iskat zaklada. Toda zaklad je na otočku sredi krhkega koralnega grebena.
Maksa so v šoli izbrali, da bo recitiral pesem. Doma navdušen sporoči novico in mama mu predlaga, naj jim pesem pove. Maks pa se zaplete in nenadoma pesmi ne zna več. Na pomoč mu priskoči vila Mila in ga nauči, kako naj se sprosti in premaga tremo.
Ellis raziskuje družinsko drevo in naleti na pismo meniha, ki so ga imeli v družini za norega. V njem njen prednik piše o potopljeni ladji in zakladu na njej. V šifre in verze zavije navodila, kako najti ladijski dnevnik. Ellis se odpravi v samostan, da bi o domnevno norem menihu izvedela kaj več.
Orkester Mandolina Ljubljana je edina zasedba pri nas, ki si je za glasbeno ustvarjanje izbrala mandolino. Začetki orkestra segajo v leto 1974, ko je glasbeni zanesenjak Slavko Kokalj zbral okoli sebe skupino ljubiteljev tega brenkala. Večina članov se je igranja naučila v orkestru in pozneje še na mandolinskih seminarjih, predvsem v tujini. Zasedba se lahko pohvali s številnimi domačimi in tujimi nagradami. Po odhodu Dušana Nedovića (orkester je vodil od leta 1993 do 2003) ga zdaj vodi glasbeni pedagog, dirigent in klarinetist Andrej Zupan. Spremljali boste glasbo Astorja Piazzole (Ave Maria), Roberta Martela (Sky Colored Lake) in Uga Bottacchiarija (Preludio sinfonico). Gost dirigent bo: Keith Harris.
Ne živite v preteklosti, ne sanjarite o prihodnosti. Osredotočite svoj um na sedanji trenutek. "Vedno imam pred očmi Gospoda; ker je na moji desnici, ne bom omahnil" (Ps 16,8)
Razmišlja Hana Košan
Priporoči:
Razmišlja Hana Košan','https://www.rtvslo.si/tv/spored/tvs1/2020-06-07/3008839')">Deli
12. junija bo msgr. Andrej Glavan praznoval škofovski jubilej. Posvečen je bil leta 2000. Čez šest let je postal prvi škof novomeške škofije.
Andrej Glavan je bil posvečen v škofa 12. junija leta 2000, štiri leta pozneje je kot apostolski administrator prevzel vodenje ljubljanske nadškofije, 10. junija leta 2006 pa je bil imenovan za prvega škofa na novo ustanovljene novomeške škofije. Čemu se je pri svoji pastirski službi v zadnjih dveh desetletjih najbolj posvečal? Katere izzive vidi v prihodnosti? Pred dvema letoma je ob svoji 75-letnici papežu Frančišku podal odstop. Med čakanjem naslednika predano sledi svojemu škofovskemu geslu »Karkoli vam poreče, storite«.
Osmega junija se bomo spomnili Primoža Trubarja, moža, ki se je z ljubeznijo do slovenskega jezika zapisal v našo zgodovino. Prav tako neuklonljiv v upanju je bil tudi svetniški kandidat Lojze Kozar, o življenju katerega govori kratki film Domov.
Življenje se počasi normalizira, vračamo se na delo, mladi pa v šole in k verouku, spet se odpirajo domovi za starejše, pa smo vendar še vedno zaskrbljeni zaradi negotove prihodnosti. Trdnost in upanje nam dajejo pobude različnih skupin in dobrohotna medsebojna pomoč.
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja RS že 20 let izvaja ukrepe kmetijske politike in zagotavlja, da je izplačevanje sredstev zanje pravočasno in zakonito. Ob okrogli obletnici se pogovarjamo z mag. Miranom Miheličem, generalnim direktorjem AKTRP. Epidemija s korona virusom je grobo posegla v delovno in poslovno življenje slovenskih turističnih kmetij. Predstavljamo turistično kmetijo »Pri Kovačniku« in njihov pogled na aktualne težave. Ob mednarodnem letu zdravja rastlin smo v goste povabili dr. Maria Lešnika, ki predstavlja nekaj ključnih problemov s tega področja. Obiskali smo tudi gozdove na Pokljuki in Jelovici, ki jih zelo ogroža lubadar.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Koncert smo posneli v Rdeči dvorani v Velenju. Igrali in peli bodo: Nemir, Naveza, S.O.S. kvintet, ansambel Banovšek, Dolinarji, Petka, Murni, Robert Goter, Novi spomini in ansambel Stil.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Ekipa oddaje Na lepše je tokrat obiskala Bled, ki ga je pandemija letos še posebej prizadela. Blejski turizem je bil namreč v veliki večini odvisen od priliva tujih gostov. Letošnje poletje pa bodo poleg Slovencev, nagovarjali predvsem goste v radiju 500 kilometrov, ki lahko v Slovenijo pripotujejo z avtomobilom.
Predstavljamo tudi dober turistični produkt izven ustaljenih poti. Grad Rače je izhodiščna točka za zanimivo pohajkovanje po sledeh prvega slovenskega zgodovinskega romana o štajerskem plemiču Ivanu Erazmu Tattenbachu, ki ga je napisal Josip Jurčič.
Komedija in film ceste o treh nenavadnih ženskah, ki sledijo svoji želji, ta pa jih vodi v Indijo.
Samosvoja delavka Aglaé je zaposlena v francoski tovarni avtomobilov na oddelku za testna trčenja. Zaradi nenavadnega značaja je večkrat sama, nekako shaja le z dvema sodelavkama Liette in Marcelle, ki sta po svoje prav tako nenavadni. Aglaé je predana službi, toda njeno življenje se zaplete, ko ji upravniki tovarne sporočijo, da bodo tovarno zaprli in jo preselili v daljno Indijo. Kljub nasprotovanju okolice se Aglaé odloči za odhod v Indijo, pridružita se ji tudi Marcelle in Liette. Ker pa tovarniška uprava ni pripravljena kriti stroškov letalskih kart, ženske krenejo na pot z Marcellinim avtomobilom. Pot je dolga, pustolovščine neizbežne, nova osebnostna dognanja pa prav tako.
Izvirni naslov: CRASH TEST AGLAÉ / Francoski film, 2017 / Režija: Eric Gravel / Scenarij: Eric Gravel, Fabrice de Costil / Igrajo: India Hair, Julie Depardieu, Yolande Moreau, Anne Charrier
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
V Košnikovi gostilni so dobili odlično priložnost pevski zbori, ansambli, folklorne skupine, ljudski godci in tisti, ki so negovali ljudske običaje, šege in navade. Gledalci so spoznavali noše, verovanja, plese, ustno izročilo, kulinariko, stavbarsko, gospodarsko in prometno dediščino.
Alpski kvintet, folklorna skupina Stu ledi iz Trsta, nepozabni Tonček Plut iz Semiča in mešani zbor Lipa zelenela je bodo gostje tokratne Košnikove gostilne. Južek je zaposlil novo natakarico. Njeno naklonjenost bi si rada pridobila tako Martin kot Ferdo. Ker je Martin kandidat na volitvah za predsednika krajevne skupnosti, je prepričan, da so natakaričine simpatije na njegovi strani.
Avtor in urednik: Mito Trefalt
Režiserka: Metka Leskovšek
Zverjasec je polurni animirani film posnet po slikanici, ki jo je napisala Julia Donaldson in ilustriral Axel Scheffler. Čarobna zgodba govori o miški, ki gre na sprehod v gozd, da bi našla lešnik. Tam sreča tri plenilce, lisico, sovo in kačo, ki jo želijo pojesti. Pogumna miška mora uporabiti svojo pamet in iznajdljivost, da bo preživela. Vsem trem pove, da gre na obisk k 'Zverjascu', ki je grozljiva zverina in plenilci vsi prestrašeni zbežijo.
Miška postaja vedno bolj drzna. Nihče v gozdu se je ne upa dotakniti. Za zadnjim ovinkom pa se znajde iz oči v oči z zverjo, ki je plod njene domišljije, z Zverjascem. Znova mora biti miška dovolj premetena, da uide nevarnosti. Končno najde svoj lešnik in ga v miru poje.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Živimo čas množice informacij in dogodkov. Nekateri se izkažejo za muhe enodnevnice. Kaj pa v resnici zaznamuje teden ali kroji prihodnjega? V oddaji, ki se poglobi v bistvu stvari. Vsako nedeljo po televizijskem Dnevniku.
Politično s Tanjo Gobec.
Urednica oddaje Nataša Rijavec Bartha.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Ottilie sprejme snubitev grofa Alexandra Castella. Alexander ji začne pomagati v podjetju in se zelo veseli njunih otrok. Prav zaradi materinskih dolžnosti pa babica Ottilie odvzema vse več nalog v podjetju. Želi si, da vnukinja ne bi bila preobremenjena, in na čelo podjetja postavi svaka. To skrha odnos med Ottilie in Alexandrom, še huje pa ju prizadene prezgodnja smrt njunega prvega sina.
Varčevalni ukrepi, običajna posledica gospodarskih kriz, najbolj prizadenejo predvsem ranljive skupine, kot so otroci, že leta opozarjajo zaščitniki pravic otrok. Ni še celovite slike, so pa opozorila na to, kako bo pandemija vplivala na dobrobit otrok. O vsem tem bi morali govoriti in nato tudi ukrepati bistveno bolj zavzeto, meni tokratna gostja oddaje Intervju, to je Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, organizacije, ki že skoraj sedem desetletij skrbi, da bi bilo vsem otrokom čim bolje. Z Darjo Groznik se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Večkrat nagrajena dokumentarna oddaja kaže mračni svet digitalnega čiščenja, v katerem internet osvobajajo vsega, kar je sporno. Spoznali bomo pet »čistilk«, ki v Silicijevi dolini odstranjujejo z interneta vse, kar je ali naj bi bilo sporno. Srečamo pa tudi ljudi od vsepovsod, ki jim to »čiščenje« greni življenje. »Čistilka« mora vsak dan pregledati na tisoče podob in kratkih filmov, kar seveda pusti posledice na njeni duševnosti. Z njihovim delom je povezano tudi vprašanje, kaj loči umetnost od propagande ter definicija novinarstva. Kaj je za družbene medije ločnica med popolnoma odprtim in cenzuriranim prostorom?
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Živimo čas množice informacij in dogodkov. Nekateri se izkažejo za muhe enodnevnice. Kaj pa v resnici zaznamuje teden ali kroji prihodnjega? V oddaji, ki se poglobi v bistvu stvari. Vsako nedeljo po televizijskem Dnevniku.
Politično s Tanjo Gobec.
Urednica oddaje Nataša Rijavec Bartha.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
