V klubu Cankarjevega doma smo obiskali premiero Solo andar zasedbe Sentido Project, v katerem se srečuje vrhunska zasedba: performerka Urška Centa, basist Tadej Kampl, etno tolkalec Nino Mureškić, pianist Tomaž Pačnik in saksofonist Primož Fleischman. V ljubljanski galeriji Equrna smo se sprehodili po vznemirljivi razstavi Gustava Gnamuša Lambda 1975-2021, v Galeriji Škuc pa po skupinski Zrcalce Zrcalce... Umetnik in umetnice se osredotočajo na različne vizualne in metaforične vidike zrcala, raziskujejo družbene razsežnosti pogleda v zrcalo v času, ko je videz vse. V kranjskem stolpu Škrlovec pa smo predpremierno poslušali radijsko igro Ingmarja Villqista Helverjeva noč.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Četrtek je dan za Mojco Mavec, ki bo reševala jezikovne zagate, delila nasvete iz domače lekarne, razbijala mite o najrazličnejših tematikah, preverjala, kakšno mnenje o Slovencih imajo tujci, ki živijo pri nas, znanim Slovencem pa bo zastavljala nenavadna vprašanja in od njih pričakovala resnicoljubne odgovore.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Katero je naše najmanjše, a ne najmlajše mesto? Katero je mesto, ki leži na otoku, vendar ne ob morski obali? In katero mesto je dobilo naziv po Benetkah, pa ni v Italiji? Vse to je Kostanjevica na Krki, ki jo zaznamujejo stoletna zgodovina, izjemna slikovitost, dragocena dediščina in pester kulturni utrip. Sprehodili se bomo po mestu na otoku, preverili poletni utrip na reki Krki ter se odpravili do Galerije Božidar Jakac. Mesto nam bosta pomagala odkrivati Andrej Smrekar in Marjan Jerele, posebej pa se bomo spomnili nestorja kostanjeviškega kulturnega utripa, Lada Smrekarja.

Oče in sinovi se odločijo za skupni ogled športne tekme pred televizorjem. Temu primerno napolnijo hladilnik in vsi, razen Vikija, nestrpno pričakujejo prenos. Pred njimi je dobra prihodnost: Viki sporoči novico o ustanovitvi lastne plesne šole, Bojan začenja novo življenje v dvoje, Endi pa je, kot sveži zaljubljenec, prešerno dobre volje. Z zanimanjem in končno kot družina, spremljajo tekmo. V zadnjih minutah pa zataji televizor...

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Po desetletjih prizadevanj za sistemsko ureditev dolgotrajne oskrbe je državni zbor sprejel zakon, ki ureja to področje. Na ministrstvu za zdravje zagotavljajo, da je s tem omogočen dostop do storitev za vse, ki tako oskrbo potrebujejo. Toda pravkar sprejeti zakon odpira tudi številna vprašanja, med drugim, ali zares zagotavlja celovite in boljše storitve za vse uporabnike. Kako bo s financiranjem? Kdo bo storitve izvajal in ali bo to področje doletela privatizacija? Pa tudi, zakaj so v omenjeni zakon vključeni družinski pomočniki, kar bi moralo biti urejeno s posebnim zakonom? Kako bo ob vseh teh pomislekih zakon o dolgotrajni oskrbi zaživel, v oddaji Moje mnenje z Mojco Šetinc Pašek.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V hiši lorda Meldruma še kar vlada razburjenje zaradi namere lady Lavender, da podari svoje delnice Podjetja za pridelavo kavčuka služkinji Ivy. Lord mrzlično išče možnosti, da bi ji to preprečil. Lady se medtem že pusti pretentati bulterju Stokesu in delnice obljubi njemu. Še preden je postopek uradno izpeljan, Stokes že razpleta niti, da bi zanje iztržil čim več. Lordu pripoveduje, koliko mu za delnice ponuja sir Ralph, temu pa, koliko bi bil zanje pripravljen dati lord – seveda vsakič pomnoženo z deset. Dodatno vojno med lordom in sirom Ralphom zakuha Ivy, ki med strežbo na zabavi prijazno poklepeta s sirom Ralphom o tem, kako se njegova žena vsakič, ko pride na večerjo k Meldrumovim, slabo počuti in mora prespati pri njih. Koliko mu je povedala o tem, kaj vidi, ko zjutraj gospe prinese čaj v posteljo? Dovolj za ločitev ali ne? Bo moral lord pred sodišče kot priča v ločitvenem postopku? Bo uradno postal prešuštnik?

YOU RANG, M'LORD? / Velika Britanija / 1988–1993
scenarij: David Croft, Jimmy Perry
režija: David Croft, Roy Gould
v glavnih vlogah: Paul Shane (Alf Stokes), Jeffrey Holland (James Twelvetrees), Su Pollard (Ivy Teasdale), Perry Benson (Henry), Barbara New (Mabel), Brenda Cowling (gospodinja Lipton), Donald Hewlett (Lord George Meldrum), Michael Knowles (Teddy Meldrum), Mavis Pugh (Lady Lavender), Susie Brann (Poppy), Catherine Rabett (Cissy), Angela Scoular (Lady Angela Shawcross), John Horsley (Sir Ralph Shawcross), Bill Pertwee (policist Wilson) in drugi

Tokrat je govor o organiziranosti slovenske narodne skupnosti v Italiji. Gosta na daljavo sta predsednika SKGZ in SSO Ksenija Dobrila in Walter Bandelj. O vlogi in pomenu Partitetnega odbora spregovori njegov predsednik Marco Jarc. V rubriki U120 pa se voditeljica Barbara Ferluga zaustavlja ob 6. členu italijanske ustave in ob zakonih o izvajanju in ureditvi zaščite naše narodne manjšine v Italiji.

Az adás tartalma:

- 75 éves az eszék-rétfalusi Népkör Magyar Kultúregyesület (Drávatáj magazinműsor);
- karácsonyi készülődés (Szlovákiai Magyar Televíziós Hírportál);
- adventi ablakvadászat (Újvidéki Televízió);
- 18. Nemzetközi Betlehemes Találkozó Gencsapátiban (Szombathelyi Televízió);
- újra sikerült feltölteni a szórványkollégium éléskamráját (Erdélyi Magyar Televízió);
- adventi vásár Zomborban (Újvidéki Televízió);
- a szenteste és az éjféli mise (Lendvai Tévéstúdió);
- adventi fürdőzés a Balatonban (Keszthelyi Televízió).

Vsebina oddaje:

- 75-letnica Madžarskega kulturnega društva Népkör;
- priprave na božič;
- lov na adventna okna;
- 18. mednarodno srečanje kolednikov;
- ponovno uspeli napolniti shrambo dijaškega doma;
- adventni sejem;
- sveti večer in polnočnica;
- adventno kopanje v Blatnem jezeru.

V zadnji oddaji pred koncem leta razmišljamo o malih medsebojnih pozornostih, ki "naredijo dan" - nam ga bodo z glasbo v živo naredili 14-letna NIKA KORES in zasedba PLIŠ, ki bo premierno predstavila novo skladbo z naslovom Miže! Pridružujemo se dobrodelni akciji ZPMS pod naslovom ENO SRCE, v kateri lahko vsak prispeva po svojih močeh za otroke iz socialno šibkejših okolij. Po svojih močeh prispevajo tudi ROCK MULČKI z dobrodelnimi koncerti, na katerih se jim pridružijo njihovi rock idoli. Ni potrebno veliko, da nekomu polepšaš dan – tega se zavedata tudi pravnukici Taja in Inja, ki radi obiščeta pradedka in prababico v domu za ostarele v Notranjih goricah.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Legenda pravi, da je največji grški matematik Arhimed s sočnimi žarki odbitimi od zrcal zažgal rimske ladje, ki so napadle njegovo rojstno mesto Sirakuze na Siciliji. Znanstveniki v resničnost legende dvomijo, ideja pa je ostala živa. Z ogledali ujete sončne žarke smo začeli uporabljati za pridobivanje električne energije v koncentratorskih sončnih elektrarnah. Leta 2050 naj bi na Zemlji potrebovali že 28.000 teravatov električne energije – nepredstavljiva in ogromna številka. In ker nam vsak dan na Zemljo pade ogromno energije s sonca, jo bomo morali začeti učinkoviteje izkoriščati. Kakšno vlogo bodo imele sončne koncentratorske elektrarne v prihodnosti?

Japonski režiser Akira Kurosawa je leta 1950 posnel film Rašomon. Z njim je japonsko kinematografijo približal širši svetovni javnosti in predstavil nov način pripovedovanja. V filmu Rašomon spremljamo zgodbo v zgodbi. V Rašomon, razpadajoča vrata v cesarsko mesto, se pred dežjem zatečejo trije posamezniki, tudi drvar, ki začne pripovedovati zgodbo o samurajevem truplu, ki ga je našel v bambusovem gozdu. Stvarnih dokazov o tem, kaj se je zgodilo, ni. Obstajajo pa štirje pričevalci, od katerih vsak pove svojo različico zgodbe. Pojav, v katerem več ljudi isti dogodek opisuje na različne, pogosto nasprotujoče si načine, tako danes imenujemo Rašomonov učinek. Resnica postane nedosegljiva, pričevanja in spomini pa nezanesljivi.

Zafrk je prepričan, da si zasluži kip. In to največjega na svetu. Zato se odpravi na ledenik, da bi ga tam izklesal. Ko tja prispejo Reaktivčki, ugotovijo, da se ledenik kruši in poka. Kaj neki ga uničuje? Brž jim postane jasno, da je v bližini Zafrk.

Z kot Zofka je oddaja, ki jo predšolski otroci lahko spremljajo ob sobotnih jutrih. Izmenjaje jo vodijo Nejko Smejko, Anka in Gaki v družbi navihanih Tise, Bora in Larsa. Sestavljajo besede in rešujejo besedne uganke, pri čemer lahko sodelujejo tudi gledalci. Spoznavajo poklice in raziskujejo, čemu so namenjeni različni predmeti. Otroci zunaj studia se oglašajo iz delovnega kotička. Tudi hudomušnih pesmi ne manjka. Vse to pa tiho in mirno opazuje zofa Zofka …

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Temeljna vsebinsko-povedna premisa scenaristične predloge je nagovor državljank in državljanov Republike Slovenije ob državnem prazniku – DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI. Ta je zamišljen kot poziv k enotnosti, ponosu, strpnosti, k spoštovanju različnosti, dostojanstvu, k zavedanju o tem, kdo smo in kaj smo in kakšna je naša zgodovina, na katero smo lahko več kot upravičeno ponosni.
S predstavitvijo dosežkov duhovno-kulturne omike osmih slovenskih pokrajin (Primorske, Prekmurja, Dolenjske in Bela krajine, Koroške, Gorenjske, Štajerske, Notranjske), podane v izpovedni obliki osmih besedil. Gre za poezijo slovenskih avtorjev, čvrsto povezanih s posamezno pokrajino, pa tudi prek glasbe in plesa (avtorji glasbenih točk so tako ali drugače intimno povezani z vsako posamezno pokrajino, enako velja za izvajalke in izvajalce glasbenih točk. Prav poseben pomen pa ima raznolikost avtohtonih folklornih delov, plesa torej, ki jim unikatno, skrajno izvorno noto daje za slovenstvo tako ponosno indikativna oblačilna kultura). Iz sodelovanja med vrhunskimi umetnicami in umetniki (segment profesionalnega) ter nič manj vrhunskih ljubiteljic in ljubiteljev kulturnega (segment ljubiteljskega) bo spleten venec slovenstva in iz njega izhajajočega svetovljanstva.
Z uporabo nekaterih avdiovizualnih elementov (velik LED-zaslon), katerih poslanstvo bo ilustrativno plemenitenje siceršnje odrske povednosti in sporočilnosti, bo osnovni namen vseobsežne kulturne navzočnostii vseh sodelujočih elementarno osmišljen.
Seveda so pri scenaristični predlogi strogo in dosledno upoštevani tudi vsi t. i. državniški protokolarni elementi (slavnostni govor, slovenska himna, odrske insignije državnosti – zastavi Republike Slovenije in Evropske unije) ipd.).

Slovenci smo si pravico do samostojne države izbojevali pred 30 leti s svojo odločenostjo, pogumom in enotnostjo.

Tudi osvajanje vrhov – pohodništvo, planinarjenje in gorništvo so značilni za Slovence. V igrano – dokumentarnem filmu 30 vrhov za 30 let glavni junak na svoji poti po različnih vrhovih spoznava zanimive ljudi, njihove zgodbe in dosežki pa v njem krepijo ljubezen do domovine.

Slovenske gore so pomagale graditi našo narodno identiteto, so simbol svobode, trdno zasidrane, nepremagljive, simbol vztrajnosti in zvestobe sebi. V filmu plapola slovenska zastava – simbol naroda, ki je osvojil vrh zgodovine – samostojnost. Bili smo enotni, povezani, odločeni. Kot osvajajo vrhove ljubitelji hribov in gora.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V ljubljanski Drami si bomo ogledali premiero predstave Jacques in njegov gospodar, v Mestni galeriji sodobne umetnosti v Tržiču pa razstavo »Točka, linija in ravnina«, ki govori o nastanku in razvoju abstraktnega slikarstva. Prisluhnili bomo Božično-novoletnemu koncertu Simfoničnega orkestra SNG Maribor in obiskali Slovenski etnografski muzej, kjer je postavljena razstava »Mi za mizo«.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V oddaji Osmi dan bomo preverili, kako se bo razdelil proračun za kulturo. Sedanji državni proračun namreč določa več sredstev za kulturo kot proračuni v preteklih letih, mnogo ustvarjalcev in nevladnih ustanov pa je neprijetno presenetilo dejstvo, da so sredstva za spodbujanje ustvarjalnosti kljub večjemu integralnemu proračunu skorajda prepolovljena. Pri nevladnikih smo se pozanimali, kaj to pomeni zanje in kako razumejo to odločitev. Obiskali smo razstavo Odjuga: Zgodbe o identitetah na prepihu, ki so jo postavili v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine. Gre za zanimive zgodbe ljudi, ki so se po drugi svetovni vojni preselili v Slovenijo iz držav nekdanje Jugoslavije. Pogledali smo tudi v Egipt, natančneje 45 kilometrov vzhodno od Kaira, kjer že nekaj let gradijo novo administrativno prestolnico, ki imena sicer še nima. Tja naj bi se preselile vse vladne ustanove, gradijo pa tudi stanovanja za več kot 6 milijonov prebivalcev. Pogovarjali smo se z Lojzetom Krajnčanom, ki te dni ob 60. rojstnem dnevu snema poseben koncert z Big Bandom RTV Slovenija. Krajnčan velja za dirigenta, aranžerja in skladatelja z obsežnim in raznolikim opusom za vse rodove in mnoge okuse. Spominjamo pa se tudi znamenite in ponovno aktualne Abbe. Slavna glasbena zasedba iz 70-ih let prejšnjega stoletja se namreč vrača na prizorišče. Izdala je nov album, napoveduje pa tudi poseben koncertni spektakel.

Napoleon Bonaparte se je vsaj šestkrat soočil s smrtjo in ji ušel. Do živega mu niso mogli ne podtaknjeno razstrelivo na vozu, mimo katerega se je peljal s svojo kočijo, ne strup ob poskusu samomora. To ga je navdalo s prepričanjem, da je izbranec usode, da je nepremagljiv. Animirano-dokumentarna oddaja ob 200. obletnici smrti generala in cesarja Napoleona I. poda psihološki profil znamenitega francoskega vodje.

NAPOLEON, DESTINY AND DEATH / Francija / 2021 / Režija: Mathieu Schwartz

Legenda pravi, da je največji grški matematik Arhimed s sočnimi žarki odbitimi od zrcal zažgal rimske ladje, ki so napadle njegovo rojstno mesto Sirakuze na Siciliji. Znanstveniki v resničnost legende dvomijo, ideja pa je ostala živa. Z ogledali ujete sončne žarke smo začeli uporabljati za pridobivanje električne energije v koncentratorskih sončnih elektrarnah. Leta 2050 naj bi na Zemlji potrebovali že 28.000 teravatov električne energije – nepredstavljiva in ogromna številka. In ker nam vsak dan na Zemljo pade ogromno energije s sonca, jo bomo morali začeti učinkoviteje izkoriščati. Kakšno vlogo bodo imele sončne koncentratorske elektrarne v prihodnosti?

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.