Drugi del reportaže iz te lepe dežele se prične na obali atlantskega oceana, zavije v prestolnico Luando in se konča na robu puščave Namib.
Pot vodi snemalca in avtorja v mestece v notranjosti, kjer se odvije karneval, ki kar prekipeva od afriških ritmov. Bengela, mesto na jugu ob atlantski obali že skoraj meji na veliko puščavo Namib. V šolskem centru spoznamo realnost angolske mladine, ki trpi zaradi alkoholizma, mamil in prostitucije. Vse to močno prizadeva družine na jugu. A konec zgodbe o Angoli je kljub vsem nasprotjem spodbuden. Avtor reportaže Jože Možina je zapisal:
» Nad zalivom Baia Farta, ki je med najlepšimi v Angoli bomo počakali na zahod sonca. Brskam po živem spominu naše poti in hipu vem kaj bo v njem za vedno ostalo. To so afriške barve, prispodobe bogastva, vonjave, čudovita pokrajina morje in oblaki, a to ni najpomembnejše. Zdaj povsem razumem sestro Zvonko, ki pravi, da je največ kar lahko in kar tudi moramo storiti za naše soljudi v Afriki, da jim pomagamo do stopnje znanja, kot smo ga deležni v razvitem svetu«.