UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
1. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji in nadzoru trga necestne mobilne mehanizacije, ki vozi po javnih cestah, ter spremembi Uredbe (EU) 2019/1020
2. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o učinku določenih prepovedi vožnje po vsej Uniji
3. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vozniških dovoljenjih, spremembi Direktive (EU) 2022/2561 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Komisije (EU) št. 383/2012
4. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2015/413 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu
5. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) 2019/943 in (EU) 2019/942 ter direktiv (EU) 2018/2001 in (EU) 2019/944 za izboljšanje zasnove trga električne energije v Uniji
6. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1227/2011 in (EU) 2019/942 za izboljšanje zaščite Unije pred tržno manipulacijo na veleprodajnem trgu z energijo
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
1. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Novo Zelandijo
2. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (prenovitev)
3. Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in Republiko Madagaskar ter njegovega protokola o izvajanju (2023–2027)
4. Zasedanje Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, Luksemburg, 12. in 13. 6. 2023
5. Zasedanje Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, Luksemburg, 16. 6. 2023
Letošnji dobitnik Štrekljeve nagrade, ki je poimenovana po dr. Karlu Štreklju, raziskovalcu slovenske slovnice, dialektologije in etnologije, je Nužej Tolmajer. Dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze in pobudnik Narodopisnega inštituta Urban Jarnik je nagrado prejel za izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega izročila.
Biro za narodno skupnost vabi v sodelovanju z osrednjima slovenskima kulturnima organizacijama, Slovenskim prosvetnim društvom Edinost Škofiče in trško občino Škofiče na letošnji Kulturni teden, ki bo med 13. in 17. junijem na različnih lokacijah v Škofičah ob Vrbskem jezeru.
Zmaga v finalu koroškega nogometnega pokala prinaša nastop v prvem krogu avstrijskega pokalnega tekmovanja. SAK na povratni tekmi gosti ekipo z Dul. Prva tekma se je končala neodločeno 2 : 2.
Na Obirskem sta doma družabnost in petje. Pod geslom Obirska poje in pleše so vabili na praznovanje 70-letnice Obirskega pevskega društva.
http://slovenci.orf.at
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Bili smo na drugi izvedbi mednarodnega programa Reacting as a Star na Bledu, ki regijske filmske igralce, igralke, režiserje in režiserke povezuje z evropskimi casting agenti oziroma vodjami igralskih zasedb.Tridnevnega dogodka na Bledu se je udeležilo 19 igralcev iz regije. Med njimi so bili tudi trije slovenski Nika Rozman, Blaž Setnikar in Anuša Kodelja, med režiserji pa Damjan Kozole. Več tudi o nagrajencih festivala Krafft in o projektu Ram Ram Vlada Repnika, ki bo na sporedu v prostorih Cirkulacija 2 v ljubljanskem podhodu Ajdovščina
V tokratnem intervjuju je dr. Jože Možina gostil profesorja z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Mitjo Ferenca. Dr. Ferenc, ki je tudi odličen glasbenik, se bo v pogovoru posvetil predvsem vprašanju spoštovanja osnovne civilizacijske norme – pravice vsakega pokojnika do groba. Dr. Ferenc je prvi podpisal odprto pismo o nujnem razmisleku, v katerem več kot 30 uglednih zgodovinarjev in raziskovalcev vlado poziva, naj v duhu sprave in državniške drže razglasi 17. maj za dan spomina na žrtve komunizma. Datum označuje vse žrtve komunizma, tudi povojne. Se je pa konkretno tega dne leta 1942 zgodil do tedaj največji pomor civilnih oseb od začetka vojne, ko je partizansko gibanje pomorilo več kot 50 Romov, povečini žensk in otrok. Sogovornik je že 33 let član vladne komisije za prikrita grobišča in je v tem času med drugim opravil epohalno delo evidentiranja več kot 750 grobišč in morišč po vsej Sloveniji. Prvi stik s to tragično tematiko sega v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je najprej raziskoval fenomen partizanskih bolnic v Kočevskem rogu, kasneje pa Kočevsko kot posebej zaznamovano pokrajino, nad katero sta se znesla vojna in povojno opustošenje zlasti sakralnih objektov. V pogovoru spoznamo tri desetletja spopadov z novodobnimi »Kreoni«, ki so ovirali delo komisije, a hkrati tudi velike uspehe v duhu civilizacijskega odnosa do pobitih, kjer sta mejnika zlasti Slovenska Bistrica in odkritje Hude jame, potem ko so stare strukture sicer za dalj časa onemogočile raziskovanje. Nedavni izkop največjega slovenskega morišča pod Macesnovo gorico je še kako aktualen, saj sedanja oblast, zlasti mestna, preprečuje pokop zunajsodno pobitih na ljubljanskih Žalah. Podobno kot ljubljanski župan Janković zavrača pokop Romov, pobitih 17. maja 1942. Dr. Ferenc poziva k soočenju z resnico, ki je edina pot do sprave in pomiritve, ter obenem obsoja ukinitev muzeja osamosvojitve. Poudarja, da je prav spravna slovesnost v Kočevskem rogu julija 1990 omogočila poenotenje in uspeh Slovencev v času plebiscita in vojne za Slovenijo. Zanj je to trajen vir za slovensko prihodnost, na katerega so tudi v državnem vrhu premalo ponosni.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Informativna oddaja Panorama vsak delovnik gledalcem ponuja svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.
Gostota prometa na naših cestah se je v primerjavi z lanskim letom povečala za deset odstotkov. Rekordno je tudi število tovornega prometa. Na slabšo pretočnost pa vplivajo še obnovitvena dela na avtocestah, za katera bo Dars letos namenil kar 106 milijonov evrov.
Ob zastoju na avtocesti moramo nujno pustiti reševalni pas prost. Po desetih letih stroka ugotavlja, da večina voznikov to zgledno upošteva.
Informativna oddaja Magnet vsak delovnik ponuja gledalcem svež pregled najzanimivejših dogodkov s področja zabavne kulture v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.
