V dvanajstih letih, odkar na tej romarski gori postavljajo mednarodno razstavo jaslic - izdelovalci prihajajo iz Slovenije in iz Italije -, je to najbogatejša razstava. Ogledate si jo lahko še do 12. januarja.
Sprehod med razstavljenimi jaslicami je res čudovit ... Vse so zanimive: od miniaturnih do tistih s podobami v človeški velikosti, pa umetelne kamnite, tradicionalne lesene, umetniško kovane, narejene iz čebeljega voska, izvezene iz tanke čipke, domiselno zlepljene iz papirja. In še bi lahko naštevali o iznajdljivosti mojstrov. Vsakič preseneti tudi umetnik, ki jaslice steše iz druge vrste drevesa. Letos je izbral tiso. Marjan Vodnik iz Domžal je ob odprtju razstave povedal: "Da, vedno klešem iz enega kosa debla drevesa in zato, da ohranim spomin na to drevo, na njegova doživetja in da mi odgovarja s tisto energijo, ki jo je prejel v času življenja. Ta tisa je morala rasti vsaj 150 let."
Pravi božič je bel ...
Za številne je pravi božič - bel. Zato je Anton Bernot iz Radomelj svoje jaslice odel s snežno odejo: "Nekaj najlepšega je sneg na sveti večer … Spominjam se, ko sem kot otrok šel k polnočnici, kako je škripalo pod nogami. Res je ob božiču zimska pokrajina nekaj krasnega."
Svetogorska razstava je tudi čezmejna. Pater Pepi Lebreht, gvardijan svetogorskega frančiškanskega samostana: "Meni osebno se zdi najlepše, da jaslice povezujejo obe strani meje - italijansko in slovensko stran. Da je izpričano tako lepo sožitje. Da te vrednote, ki jih božič prinaša - veselje, mir, ljubezen, razumevanje -, so že ob pripravi razstave jaslic bile žive in vem, da bodo doživete še naprej."
Prve jaslice pred 790 leti
Jaslice imajo dolgo tradicijo. Prve žive jaslice je pred 790 leti - leta 1223 - postavil Frančišek Asiški. V gozdu pri kraju Greccio v Umbriji je v votlino postavil božjo družino, zraven pa privezal vola in osla. Nad jaslicami je postavil oltar, kjer je imel polnočnico.
Pri nas, v Sloveniji, pa so prve jaslice iz leta 1644. Takrat so jih postavili v jezuitski cerkvi Sv. Jakoba v Ljubljani. Iz jezuitskih cerkva so se zatem širile v druge cerkve in od tam v hiše plemičev. V 18. stoletju je ta božični običaj zaživel v meščanskih hišah, na začetku 19. stoletja pa tudi v kmečkih domovih. Slovenske jaslice sodijo predvsem v sklop alpskih jaslic, ki so k nam prišle iz Tirolske. Drugi tip so kotne jaslice; ime izvira iz postavljanja v "bogkov kot".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje