Poljub: domnevno zadnji kip Ivana Zajca (1869–1952), ki ga je galerist Franci Novak odkril letos v eni od zasebnih zbirk na Slovenskem. Foto: Galerija Novak
Poljub: domnevno zadnji kip Ivana Zajca (1869–1952), ki ga je galerist Franci Novak odkril letos v eni od zasebnih zbirk na Slovenskem. Foto: Galerija Novak

Več kot 20 držav po svetu od leta 2015 pod okriljem Mednarodnega kiparskega centra zadnjo soboto v aprilu zaznamuje svetovni dan kiparstva. Tej družbi se letos prvič pod okriljem sekcije kiparjev in umetnikov, ki delujejo v javnem prostoru, Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), pridružuje tudi Slovenija.

Razpored dogodkov po slovenskih mestih je dostopen tukaj.

Od javnih dogodkov do odprtih ateljejev
Po državi bo na ta dan več dogodkov, s katerimi želijo javnosti približati kiparstvo in umetnost v javnem prostoru – od javnih vodstev in branj do odprtih ateljejev in umetniških akcij v javnem prostoru. V odprtih ateljejih kiparjev in kipark bodo imeli obiskovalci priložnost, da vstopijo v svet umetnikov, spoznajo njihove delovne procese in se z njimi pogovorijo ter se prek tega seznanijo s stanjem kiparske umetnosti pri nas.

Na organiziranih vodenih ogledih skulptur in kiparskih instalacij v javnem prostoru bodo udeleženci lahko izvedeli več o zgodovini in pomenu posameznih del ter o sodobnih pristopih v kiparstvu. Umetniki bodo med drugim izvajali akcije, ki bodo zainteresirane vključile v umetniški proces, s čimer bodo lahko raziskovali nove načine interakcije z umetnostjo in prostorom.

V Sloveniji letos prvič zaznamujemo svetovni dan kiparstva

Kakšni so intelektualni potenciali kiparske stroke za prihodnost?
Avtor slovenske poslanice ob tem dnevu je lanski prejemnik stanovske kiparske nagrade, akademski kipar Marjan Drev. V svojem zapisu je med drugim poudaril, da se ob današnjem svetovnem dnevu kiparstva najprej zastavi vprašanje, "ali je o kiparstvu v času, ko je kip lahko kar koli, ko se zdi ateljejsko delo z glino zastarelo in je vizualno gradivo že lahko umetnina, sploh še mogoče povedati kaj bistveno novega. Prvi, površni vtis je, da je o tej likovni disciplini že bilo izrečeno tako rekoč vse. Kakšne so danes zasluge kiparstva za svet?"

Sorodna novica Nagrajenec Sekcije kiparjev in umetnikov je Marjan Drev

Po besedah Marjana Dreva "za zdaj še ni poznano, ali kot primerna orodja za kritično kompozicijsko analizo kiparskih del obstajajo še kakšni drugi empirični matematični objekti". Ob tem dodaja, da "obstajajo tudi zamisli, konkretni predlogi in rešitve, kako te stare podobotvorne leksikografske ideje o kontrapostu sestaviti v nove miselne kalejdoskope kot nove likovnoprostorske paradigme".

Drev je svojo poslanico sklenil s trditvijo, da je naloga skupnosti kiparjev, da "se organizirajo, srečajo in o teh predlogih odprto diskutirajo, pišejo ter da raziščejo, kakšni so intelektualni potenciali kiparske stroke za prihodnji čas".

Zadnja sobota v aprilu

Svetovno praznovanje kiparstva na zadnjo soboto v aprilu so leta 2015 zagnali na pobudo Mednarodnega kiparskega centra. Namen tega dneva je dvigniti ozaveščenost, spoštovanje in uživanje v kiparstvu v skupnostih po vsem svetu. V prvem letu so pripravili več kot 50 dogodkov v 12 državah, med drugim v Švici, Nemčiji, Avstriji, Španiji, Angliji, Avstraliji, Kanadi, ZDA, na Novi Zelandiji in Kitajskem. Kot ocenjujejo, je zaznamovanje tega dneva lani doseglo več kot 18 milijonov ljudi.

V ZDSLU-ju so ob tem dnevu poudarili, da je zaznamovanje svetovnega dneva kiparstva priložnost za praznovanje in refleksijo o vlogi kiparstva in umetnosti v življenju posameznika ter njihovem pomembnem prispevku k oblikovanju bolj estetskega in humanega okolja, zato vabijo k skupnemu proslavljanju umetnosti, ki nas obkroža, in podpori umetnikom, ki ta prostor soustvarjajo.