Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pesnik Pavel piše sonet o svojem domu. Katerega izmed verzov je napisal v pravilni obliki za tovrstno pesnitev? a) Pri nas doma je vedno čudovito. b) Družina moja vsak dan v dobro voljo me napravlja. c) Pri nas doma je lepo. d) Vsak dan prihod domov mi na obraz nasmeh nariše.
Uporabnik družbenega omrežja, Tečko Sitnoba, je na svojem profilu zapisal zgornje sporočilo. Primer česa je s tem ustvaril? a) ironije b) cinizma c) fatalizma d) sarkazma
Američan Bob se počasi uči govoriti slovensko. Pri učenju se je srečal z besedo tovor. Katerega podatka o tej besedi ne bo našel v SSKJ-ju? a) Podatka o izgovorjavi b) Pomena besede c) Primere uporabe besede d) Vseh sklonov besede
Tekmovalci iz ekip OŠ Miška Kranjca Ljubljana in OŠ Šalek Velenje so našli besede KORALA, KOALA, OVIRA in PIVO. Najdeš ti še kakšno?
Pol tisočletja kasneje film odkriva pot od kraja do kraja, kjer je deloval Trubar. 16 postaj na zemljevidu današnje združene Evrope. Od rojstva do smrti, od Raščice do Derendingena, od časovne omejenosti enega človeškega življenja do večnega narodovega spomina. Pot, ki še danes, tudi s pomočjo najmodernejših potovalnih sredstev, predstavlja precejšen izziv za posameznika. Romanja med mesti, ki so pet stoletij nazaj trajala tudi po 17 in več dni. Kakšno voljo in notranjo moč je potreboval Primož Trubar, da je premagal prostor v svojem času? Trubarjevo večno delo in zgodovinski odtis njegove volje sta tokrat prikazana na malo drugačen način, skozi oči sodobnega človeka. Gre za življenjsko in realno pot, ki je pred petsto leti presegla ozki bivalni prostor naroda, ki ga je prav on z jezikom in poimenovanjem »lubi Slovenci« prvič postavil na zemljevid in v zavest Evrope. Avtor Andraž Poschl
Leto, ko so prišle čebele je knjiga dveh zgodb. Družine 12 letne Josy in čebelje družine v panju. Je knjiga o smrti, ljubezni, družinskih odnosih in knjiga o naravi in razumevanju čebel. Brala sta jo Filip in Maruša. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja Razumevanje sporočila se glasi: Knjiga opisuje vlogo čebel. Kaj so čebele pomenile dedku Otmarju? a) spomin na očeta b) spomin na domovino c) vodilo za življenje d) upanje za lepšo prihodnost Avtor: Petra Postert Prevod: Renata Zemida Založba: Sodobnost
Firbcologi najdejo odgovore na vsa vprašanja! V imenu vseh radovednih otrok opazujejo, sprašujejo, preizkušajo in komentirajo vse, kar jih zanima v svetu, ki nas obdaja. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Tekmovalci iz ekip OŠ Rodica in OŠ Draga Kobala Maribor so našli besede BES, ESEJ in KAKI. Najdeš ti še kakšno?
Nizu soglasnikov dodajte samoglasnike in se poigrajte s presledki, tako da boste dobili vsebinsko ustrezne besede, imena ali fraze. Tokratni vsebinski sklopi: 1. Bog sonca v različnih mitologijah 2. Stalne besedne zveze, v katerih nastopajo barve PRIMER: BELA VRANA, RDEČA NIT ali ČRN SCENARIJ 3. Velemesta, ki se nahajajo na otoku
Fantazijski roman Davorke Štefanec – Strašilka je napeta, fantazijska in ljubezenska zgodba med dijakom Oliverjem in Albo, ki lahko s svojimi čudežnimi močmi rešuje življenja. In na nitki je prav Oliverjevo. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja Razumevanje sporočila se glasi: Drevesa so zelo pomemben del narave. Kaj predstavljajo v knjigi? a) Vir ravnovesja in življenja. b) Moč narave, ki kleše človeško usodo. c) Ohranitev narave in varovanje sveta. d) Most med Podsvetom, Medsvetom in Nadsvetom.
Tekmovalci iz ekip OŠ Dušana Muniha Most na Soči in OŠ Mirana Jarca Črnomelj so našli besedi BOTANIKA in BAS. Najdeš ti še kakšno?
Vsakoletni knjižni sejem v nemškem mestu Frankfurt je največji na svetu. Letos traja od 17. do 22. oktobra in tokrat je častna gostja Slovenija.
Medtem ko vi spremljate Infodrom, nekateri učenci z Osnovne šole Pod Goro Slovenske Konjice že hodijo proti sosednjemu Lambrechtovemu domu, kjer bivajo starostniki. Z njimi bodo preživeli večer ob branju knjig. Vse do 8. oktobra traja namreč nacionalni mesec skupnega branja, ki letos vključuje tudi akcijo, poimenovano »Pokloni čas, polepšaj dan«, mladi bralci iz Konjic pa že več let sodelujejo tudi pri bralni znački, ki spodbuja medgeneracijsko branje.
Priljubljenost Josipa Jurčiča se je pokazala že na njegovem pogrebu, ko se ga je leta 1881 spomnilo kar pet tisoč ljudi. Članki, v katerih je pisce prevevala zavest o pisateljevi veličini, a tudi strah, da ne dobimo enakega naslednika, so polnili strani Slovenskega naroda. Iz revne družine z Muljave se je že mlad z ljubeznijo do ljudskega izročila in narodne tradicije povzpel na literarni Parnas, ter se trudil svoja dela približati kar najširšemu občinstvu. Preplet njegovih glavnih ljubezni – časnikarstva in literature je dal pečat njegovemu kratkemu, a plodnemu življenju.
Slovenci smo v skoraj štirih stoletjih pod habsburško monarhijo – od izida prve slovenske knjige do prve svetovne vojne – doživeli zelo različne cenzurne režime. Vseprisotna, četudi pogosto prikrita cenzura, je temeljno zaznamovala intelektualno in literarno življenje naših prednikov. Po vsebinski plati so bile sprva v žarišču verske teme, nastal je indeks prepovedanih knjig. Pozneje so bile za cenzorje najbolj sporne politične in moralne teme. Knjižna cenzura je bila ukinjena leta 1848, v gledališču pa je ostala vse do razpada monarhije.
Leta 1582 je vikar Andrej Recelj iz male vasi Raka na Dolenjskem iz nemščine prevedel pravni dokument, ki je urejal razmerja med najemniki vinogradov. Tem so takrat rekli »gora«, zato se je tudi ta prevod imenoval »Gorske bukve«. Zanimive so zato, ker so bile edini pravni dokument v slovenskem jeziku do 18. stoletja. Strokovnjaki z različnih področij so preučili skrivnostni rokopis Gorskih bukev in ugotovili, da je to prepis Recljevih bukev. Zanimalo jih je, kje so ga uporabljali, dokazali njegovo starost, ga prevedli v današnjo slovenščino in ugotavljali, ali je v edinem katoliškem tekstu protestantskega časa kakšna podobnost z jezikom protestantov. Danes na Raki sicer pijejo drugačno vino, kot so ga v času Gorskih bukev , a vinogradniki se še vedno trudijo za ohranitev stare tradicije vinogradništva, ki daje pečat kraju že skoraj petsto let.
Utemeljitev knjižnega jezika je pri vsakem narodu eden najpomembnejših mejnikov. Danes se nam zdi samoumevno, da v slovenščini govorimo, pišemo, beremo in mislimo. Petsto let je, odkar je naš jezik začel dobivati književne prvine in tudi zaradi Adama Bohoriča postajal pravi jezik, postavljen ob bok drugim evropskim jezikom.
Možganski labirint tokrat prinaša dvojno tekmo, najprej gremo v labirint, potem pa se bomo hecali s pantomimo. Preverimo, kako spretni so naši tekmovalci!
Zlato hruško nosi tudi tale knjiga. Človek prihodnosti govori o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti človekovega razvoja in predvsem uma. Le kam nas bo ta pripeljal? O tem sta razmišljali Jasna in Mija. Dobro poslušaj prispevek!Vprašanje iz področja Razumevanje sporočila se glasi: Vprašanje: Človek prihodnosti je knjiga o tehnologiji. Kaj je po Mijinem mnenju tema knjige? a) Prihodnost in preteklost človeštva in človeških inovacij. b) Sedanjost in prihodnost človeštva in človeških inovacij. c) Sedanjost in preteklost človeštva in človeških inovacij. d) Predvsem prihodnost človeštva in človeških inovacij.
Nizu soglasnikov dodajte samoglasnike in se poigrajte s presledki, tako da boste dobili vsebinsko ustrezne besede, imena ali fraze. Tokratni vsebinski sklopi: 1. Prvi del pregovora, ki se rima: PRIMER: BREZ MUJE (se še čevelj ne obuje) ali RANA URA, zlata ura 2. Vrste olja 3. Domišljijski liki, če bi se predstavili kot James Bond PRIMER: KLEPEC … PETER KLEPEC
Neveljaven email naslov
