18-letni Alžirec in 25-letni Maročan sta krivdo priznala, in sicer po tistem, ko jima je uspelo doseči dogovor s tožilstvom. Ta je tako zanju predlagal po eno leto in devet mesecev zapora ter izgon iz države za pet let, čemur je sodišče pri izreku kazni tudi sledilo.

Tretji, domnevno 18-letni Alžirec pa je na predobravnavnem naroku na Okrožnem sodišču v Novem mestu zatrdil, da je rojen februarja 2001, in naj bi bil torej mladoleten, medtem ko je po podatkih iz sodnega spisa in podatkih, ki jih je ob zaprosilu za azil povedal policiji, polnoleten.

Obtožnica vse tri bremeni, da so 8. maja v Beli krajini ugrabili domačina, ga oropali in zato, da jih ne bi prijavil policiji, zvezali, strpali v prtljažnik avtomobila in se skupaj z njim odpeljali proti italijanski meji. Pred mejo naj bi mu nato prerezali vrv na rokah, vozilo zapustili in pot peš nadaljevali v Italijo. Tam pa so jih prijeli italijanski varnostni organi in jih vrnili nazaj v Sloveniji, kjer so na sojenje čakali v priporu.

18-letni Alžirec in 25-letni Maročan sta še pred izrekom sodbe svoje dejanje obžalovala ter se opravičila ugrabljenemu Belokranjcu in Republiki Sloveniji. Alžirec je povedal, da je na pot odšel septembra lani, torej dobrih sedem mesecev pred ugrabitvijo, Maročan pa decembra lani. Zaradi dolge poti sta imela, kot sta dejala, psihične in fizične težave, zaradi česar se nista povsem zavedala svojih dejanj. Želela sta si le priti v eno izmed varnih držav v Evropi in tu delati, Alžirec pa tudi študirati.

V izreku sodbe je sodnica Betka Šimc oba spoznala za kriva. Za rop je vsakemu izrekla po deset mesecev zapora, za ugrabitev po sedem in za odvzem avtomobila po šest mesecev zapora. Nato je kazni združila in vsakemu izrekla enotno kazen po eno leto in devet mesecev zapora.

V ustni obrazložitvi sodbe je ocenila, da sta se obtožena s tožilstvom dobro izpogajala, kar je pripisala temu, da je tožilstvo verjetno upoštevalo njuno mladost. A mladost obeh po mnenju sodnice ne more biti opravičilo za to, kar sta naredila. Poudarila je, da sta oba iz svojih držav odšla iz strahu za življenje, hkrati pa sta sama nekoga pahnila v položaj, da se je moral bati za življenje. "Verjamem, da sta dejanje storila, ker sta želela priti v varno državo. A izbrala sta napačen način, ker cilj ne opravičuje sredstva," je dejala.

Obema je sodišče tudi podaljšalo pripor do začetka prestajanja zaporne kazni, ki sta jo na lastno željo začela prestajati takoj oziroma še pred pravnomočnostjo sodbe. Ker nimata prihodkov, ju je sodišče oprostilo plačila sodnih stroškov, bosta pa morala ugrabljenemu Belokranjcu plačati 213 evrov stroškov, ki jih je imel z najemom nadomestnega vozila (njegovo je bilo namreč v dogodku poškodovano). Belokranjec sicer od obeh (večinoma zaradi strahu, načetega zdravja in drugih posledic ugrabitve) zahteva skupno 50.0000 evrov, a ga je sodišče danes v preostalem delu zahtevka napotilo na pravdo. Ocenilo je namreč, da bi dokazovanje preostale škode preveč zavleklo postopek.