Gasilci so bili o požaru obveščeni malo čez polnoč. Ko so prišli na deponijo, je bil požar na površini okoli 1.250 kvadratnih metrov že razvit, gorelo je okoli 1.500 kubičnih metrov odpadkov, je na novinarski konferenci v Komendi povedal vodja intervencije Roman Koncilija iz PGD-ja Moste. V dveh urah so požar lokalizirali in uspeli pred ognjem obvarovati poslovno stavbo ter južni del deponije. Gasilo je več kot 100 gasilcev s 24 vozili, intervencijo pa je oteževalo dejstvo, da hidranti niso delovali in da na kraju ni zagotovljene intervencijske površine za gasilce.

Do onesnaženja vode ni prišlo, nevarne snovi bi lahko prišle v zrak

Bale z odpadki so naložene sedem metrov visoko, tako da gasilce čaka še veliko dela, da bodo vse odpadke pogasili in pregledali, je še dejal Koncilija in dodal, da bodo na kraju verjetno še ves dan in dolgo v noč. Na deponiji urejeni sistem za lovljenje odpadnih vod po gašenju deluje, tako da se onesnaženje okolice s to vodo ni zgodilo, so zatrdili na novinarski konferenci, odvažajo jo v čistilno napravo v Domžale.

Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pojasnila, da akutne nevarnosti za zdravje prebivalcev ni in da pitna voda ni ogrožena. Čakajo še podatke agencije za okolje, kam se je valil dim, nato pa bodo predvidoma začeli z vzorčenjem tal. "Potencialna nevarnost sicer je, toksične snovi so šle v zrak. Koncentracije so sicer majhne, niso npr. tako velike, kot so bile ob požaru v Lenartu," je dejala Perčičeva.

NIJZ je na prvi strani svoje spletne strani navedel tudi informacije o tem, kako ravnati v primeru požara. Med nasveti za prebivalce je, naj se osebe, ki so bile izpostavljene dimu in čutijo zdravstvene težave, posvetujejo s svojim zdravnikom, naj ljudje morebiti onesnaženo obleko shranijo v plastično vrečko ter izpostavljeno kožo operejo z milom in veliko vode, ter da naj pri uporabi pitne vode upoštevajo navodila upravljavca vodovoda. Vrtnine in sadje, ki so vidno onesnažene s sajami in bi bile glede na zrelost že primerne za uporabo, naj zavržejo, druge vrtnine in sadje pa naj pred zaužitjem temeljito operejo.

Kriminalisti še ugotavljajo vzrok požara

Župan Občine Komenda, ki je kot gasilec tudi sam sodeloval pri gašenju, Stanislav Poglajen je dejal, da so na kraju kriminalisti, ki ugotavljajo vzrok požara. Direktor Publicusa Slavko Hrženjak o vzroku tega požara pred koncem preiskave ni želel ugibati. Povedal je, da je zagorela lahka frakcija odpadkov (t. i. RDF), ki je ostanek po reciklaži in je namenjen sežigu, ter da je bil požar zanje veliko presenečenje. Vse zahteve iz okoljevarstvenega dovoljenja spoštujejo in vsi potrebni ukrepi so bili izvedeni, je zatrdil. V družbi sicer teh gorljivih odpadkov ne proizvajajo več, so pa skladiščeni na deponiji, ker niso imeli možnosti prodaje. Gre sicer že za drugi požar na deponiji. Prvič je zagorelo na začetku septembra 2017, ko naj bi bil požar po Hrženjakovih besedah dokazano podtaknjen.

Delovanje centra zaradi požara ni omejeno, odpadke odvažajo kot običajno. Materialna škoda je po Hrženjakovih besedah nastala na objektu, kjer so skladiščeni odpadki, deloma na poslovni stavbi in enem stroju za nakladanje.

Izrekli so jim že več kazni

Inšpekcija za okolje in naravo inšpektorata za okolje in prostor bo opravila izredni inšpekcijski pregled v Centru za ravnanje z odpadki Suhadole v občini Komenda takoj, ko bodo interventne skupine končale svoje delo, so napovedali. Podjetju Publicus so v zadnjem času izrekli več kazni, kar pa ni preprečilo izbruha požara.

Podjetje Publicus je v evidenco zbiralcev odpadkov vpisano od marca lani. Na tej podlagi lahko lokaciji Centra za ravnanje z odpadki Suhadole v občini Komenda skladišči do 1.500 ton zbranih odpadkov, so pojasnili na inšpektoratu. Podjetje ima okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov s kapaciteto 23.000 ton nenevarnih odpadkov na leto in dovoljenje za skladiščenje dodatnih 1.028 ton odpadkov.

Inšpekcija za okolje in naravo izvaja redni nadzor nad obema napravama za ravnanje z odpadki v centru Suhadole. V zadnjih letih pa je tam izvedla tudi več izrednih nadzorov. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti je tudi večkrat ukrepala zoper podjetje.

V letu 2017 je tako izdala prepoved prevzemanja odpadkov v nasprotju z veljavnimi predpisi in odredila odstranitev odpadkov, ki niso skladiščeni v skladu z zakonodajo. V povezavi s to odločbo poteka tudi postopek izvršbe z denarno prisilitvijo. Prav tako je uveden prekrškovni postopek.

Tudi odstranjevanje nenevarnih odpadkov z lokacije odlagališča inertnih odpadkov Suhadole v zapiranju, katerega upravljavec je Občina Komenda, poteka na podlagi inšpekcijske odločbe, so nadaljevali na inšpektoratu.

Poleg tega je bila zavezancu izdana odločba, da mora z zemljišča, ki ni del Centra za ravnanje z odpadki Suhadole, odstraniti tja odloženih več sto bal z nenevarnimi odpadki. Gre za bale, ki so lani motile prebivalce Štude pri Domžalah. Podjetje Publicus je bale odpeljalo prav v Suhadole.

Okoljska inšpektorica je sicer ugotovila, da ima Publicus v Suhadolah skladiščenih za dobrih 12.000 ton odpadkov, kar je več od dovoljenih količin. Ukrepala je "skladno s pooblastili, da se odpravijo kršitve".

Podjetje Publicus niti lani niti letos inšpektoratu za okolje in prostor ni podalo vloge za izdajo soglasja za izvoz lahke frakcije na sežig v tujino, so še dodali.

Minister za okolje in prostor Simon Zajc je medtem poudaril, da se ministrstvo za okolje in prostor pospešeno loteva reševanja problematike odpadkov. "V spoprijemanju s težavo kopičenja odpadkov je ministrstvo že lani izvedlo niz ukrepov, zdaj pa je v pripravi tudi sprememba odpadkovne zakonodaje," so sporočili z ministrstva.

Konec maja naj bi načrtovane spremembe zakonodaje dali v javno obravnavo. "V medresorsko usklajevanje bomo dali tudi uredbo o skladiščenju trdih in gorljivih odpadkov na prostem, s katero bomo poostrili in jasno določili požarne ukrepe," so dodali.