Predobravnavni narok je bil razpisan že pred dvema tednoma, vendar je moralo sodišče narok prestaviti, saj Jakliču vabila niso vročili. Sodnica je tako Jakliča poučila, da se je na vabila dolžan odzivati, sicer lahko uporabi prisilna sredstva, ki jih dovoljuje zakon.

Jaklič pa je sodnici med drugim pojasnil, da zdaj zasluži zgolj 450 evrov mesečno, v lasti pa nima več nobenih nepremičnin ali vozil.

Jakličev zagovornik Boštjan Penko je nato predlagal izločitev vseh listinskih dokazov tožilstva, o čemer mora sodišče zdaj odločiti. Če bo predlog pravnomočno zavrnjen, bo stekla glavna obravnava.

Nezakonito pridobljeni dokazi?
Penko meni, da so vsi dokazi tožilstva zbrani na podlagi dokaza, pridobljenega s kršitvijo zakona o kazenskem postopku. Tajni preiskovalni ukrepi zoper Jakliča so se namreč začeli izvajati na podlagi ovadbe nekdanje novinarke Ane Jud, ta ovadba pa naj bi bila čisti konstrukt.

Na podlagi prisluhov pa je policija prestregla SMS-sporočilo hrvaške Hypo banke, ki je Jakliča obvestila o stanju na računu njegovega hrvaškega podjetja M-Kontakt. Sama pridobitev sporočila je bila po Penkovem mnenju protizakonita in protiustavna.

Prav tako naj bi preiskovalci pri Jakliču "ribarili v kalnem", saj da je policija dobila navodilo, naj zoper Jakliča najde kar koli obremenilnega. "Preiskava ni bila fokusirana, ampak se je le iskalo, da bi se kaj našlo," je Penko pojasnjeval ljubljanski okrožni sodnici Andreji Sedej Grčar.

Niz dokazov proti Jakliču
Preiskovalci so v preiskavi domnevnih kaznivih dejanj Jakliča zasegli niz obremenilnih dokazov in zaslišali vpletene.

Tako so ugotovili, da je Jaklič kot prvi mož Vzajemne preplačal naročene storitve pri S&T-ju Slovenija, od njih pa v zameno dobil več kot 550.000 evrov. Vse se je začelo leta 2004, ko je Vzajemna pod vodstvom Jakliča s S&T-jem Slovenija sklenila krovno pogodbo in pri njem naročila vzpostavitev lastnega informacijskega sistema.

Denar je potoval prek več povezanih podjetij S&T Slovenija v tujini in pozneje na podlagi domnevno fiktivnih svetovalnih pogodb končal na računu podjetja M-Kontakt. To naj bi bilo po mnenju preiskovalcev ustanovljeno z izključnim namenom pranja denarja Vzajemne, ki ga je nato prelilo v nepremičnine na Korčuli. Obramba namerava dokazati, da M-Kontakt ni bilo slamnato podjetje.

Pri kaznivih dejanjih naj bi sodeloval tudi nekdanji član uprave Vzajemne Franc Henigman, ki naj bi pozneje od Jakliča v obliki posojila prejel 200.000 evrov. Pri oškodovanju Vzajemne in pranju denarja naj bi jima pomembno pomagala takratna vodilna moža S&T-ja Slovenija Klavdij Godnič, ki danes vodi Telekomovo podjetje Soline, in Sašo Berger.