"Alkohol se pojavlja v več kot 25 odstotkih prometnih nesreč s smrtnim izidom, pri hudo telesno poškodovanih skoraj 20 odstotkov, kar pomeni, da je pokazatelj največjega problema v najhujših prometnih nesrečah, s katerim se je treba nekako spopasti," je pojasnil Robert Štaba iz Zavoda Varna pot. Poudaril je, da zavod izvaja akcijo Čista nula, čista vest, ki je nadaljevanje mednarodne akcije Evropska noč brez prometnih nesreč s ciljem doseči čim več dni brez prometnih nesreč in zmanjšati število pretežno mladih voznikov, ki sedejo za volan pod vplivom alkohola.

V preventivnih akcijah na prireditvah in v gostinskih lokalih, kjer točijo alkohol, poskušajo mlade na prijazen način prepričati, naj ne vozijo, če pijejo alkohol. Načrtujejo naj varen odhod domov z zabave, je dejal in dodal, da je akcija po njihovih podatkih zelo dobro sprejeta.

Po podatkih policije je bilo sicer letos največ kršitev s področja hitrosti, uporabe telefona med vožnjo, neuporabo varnostnega pasu, nepravilnosti pešcev in vožnje pod vplivom alkohola. Alkohol sicer ni najpogostejši vzrok za prometne nesreče, se je pa pojavil v 122 primerih od skupaj 1.165 prometnih nesreč.

V zadnjem času so na avtocestah in hitrih cestah pogoste tudi vožnje v nasprotno smer, vzrok zanje je po podatkih policije pogosto tudi psihofizično stanje voznikov oziroma bolezen. Štaba je v zvezi s tem pozval tudi vzdrževalce cest, da je treba proučiti kakršne koli ukrepe, ki bi dodatno onemogočili tovrstne pojave.

Neuporaba varnostnega pasu

Tudi primerov neuporabe varnostnega pasu je še vedno veliko. Po podatkih policije je bilo letos 4.926 kršitev nepripenjanja pasu. Štaba meni, da bo vedno obstajal odstotek ljudi, ki v to ne verjame in meni, da je nepripenjanje pasu njegova ustavna pravica. A je ob tem namignil, da je vredno razmisliti o tem, da bi takšni vozniki plačali celotno zdravljenje ob morebitni prometni nesreči.

V zadnjem času je aktualna tudi pobuda Zavoda Varna pot za spremembo zakonodaje, da bi se v primeru prometnih nesreč, katerih povzročitelj je bil pod vplivom alkohola ali drugih prepovedanih substanc, kot primarni vzrok nesreče opredelil prav alkohol. "V ukrepih spodbujamo državo, da preuči, da alkohol postane primarni vzrok prometne nesreče. V takih primerih bi tovrstni vozniki plačali celotno zdravljenje in vso škodo, ki so jo povzročili," je povedal.

Po mnenju zavoda in Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč ne gre za nesrečo, temveč za zavestno, neodgovorno krivdno ravnanje, za katero naj povzročitelj v celoti prevzame odgovornost, tako moralno, krivdno kot odškodninsko, je bil jasen Štaba. Dodal je še, da so pobudo poslali ministrici za infrastrukturo, kjer so po njegovih besedah že oblikovali delovno skupino, ki bo preučila in oblikovala predloge za spremembo zakonodaje.