Alma Sedlar je namreč oktobra 2014 odšla na konferenco Organizacije za gospodarsko sodelovanje (OECD) v Pariz, za kar je prejela 1.130 evrov akontacije. Kot je do zdaj zatrjevala sama, se je izkazalo, da konferenco financira OECD, zato je del neporabljene akontacije v vrednosti 712 evrov po vrnitvi domov vrnila računovodstvu oziroma uslužbenki Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), pri čemer pa ni zahtevala potrdila.

Leta 2015 je bila na KPK-ju izvedena izredna notranja revizija, v kateri je bilo ugotovljeno, da ni dokazil, da je Sedlarjeva denar dejansko vrnila. KPK je zato zoper Sedlarjevo med drugim sprožil tožbo za vrnitev denarja, ki pa jo je prvostopenjsko delovno sodišče zavrnilo.

KPK se je pritožil na višje sodišče, to pa je prvostopenjsko sodbo zdaj potrdilo in zahtevek pravnomočno zavrnilo. Pri tem je sprejelo dokazno oceno, da je bil denar KPK-ju oziroma njeni javni uslužbenki vrnjen. Verjelo je namreč Sedlarjevi, da je denar izročila uslužbenki KPK-ja, in pritrdilo oceni prvostopenjskega sodišča, da pričanju uslužbenke KPK-ja, da ji Sedlarjeva denarja ni vrnila, ne gre verjeti. KPK-ju je tudi naložilo plačilo stroškov, nastalih Sedlarjevi, v vrednosti 1.255 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Na KPK-ju v odzivu na sodbo višjega sodišča pravijo, da odločitev spoštujejo, a se sprašujejo, "kakšno utemeljitev ima lahko verjetnost, ki pomeni zgolj subjektivno prepričanje nekoga in ne temelji na dejstvih". Kot pravijo, mora sodišče dejansko stanje ugotoviti "s čisto materialno resnico, to je z gotovostjo, kot najvišjo stopnjo prepričanja o dejanskem stanju". "Komisija se zato sprašuje, ali je bila materialna resnica res tudi ugotovljena, saj dolg do države z gotovostjo še vedno ostaja. A kdo ga bo poravnal?"

Sedlarjeva pa je odločitev sodišča pozdravila. KPK-ju odgovarja, da je za obstoj dolga do države odgovoren Štefanec. "Ta je navedeno uslužbenko, kljub temu da je imela, sodeč po javno dostopnih podatkih, podobne težave z izginotjem gotovine že v eni prejšnjih služb, najprej zaposlil, potem pa ji je ob odkritju nepravilnosti omogočil, da je sama podala odpoved delovnega razmerja," je pojasnila. Ocenjuje, da je zaradi nesprejetja novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije "KPK-ju v trenutnem mandatu postala predvsem orodje za osebna obračunavanja".