Ustavno sodišče meni, da nižja sodišča niso kršila Novičevih pravic. Foto: BoBo
Ustavno sodišče meni, da nižja sodišča niso kršila Novičevih pravic. Foto: BoBo

Ustavno sodišče je presodilo, da so sodišča, ki so odločala o priporu zoper Noviča, svoje odločitve obrazložila primerno. Najprej je odločalo o dveh ustavnih pritožbah Novičeve obrambe na sklepe, s katerimi so sodišča leta 2016 ugotavljala, ali še obstajajo priporni razlogi za Noviča, in sklepe, s katerimi so sodišča zavrnila Novičeve predloge za odpravo pripora.

Podaljševanje pripora
V sklepih so sodišča pripor utemeljevala z ugotovitvijo, da obstaja ponovitvena nevarnost, torej da Milko Novič svoje dejanje ponovi. Novičev odvetnik Jože Hribernik pa je ustavni pritožbi vložil, ker je menil, da je bil pripor Noviču odrejen in podaljševan nezakonito, sklepi sodišč pa naj bi bili po njegovem mnenju premalo obrazloženi.

Ustavni sodniki se s pritožbo niso strinjali in se odločili, da ju ne bodo obravnavali. Menijo namreč, da so sodišča obrazloženo odgovorila na Novičeve očitke, tem obrazložitvam pa ni mogoče očitati nerazumnosti ali napačnosti. Sodišča so tako po mnenju ustavnih sodnikov zadostila zahtevi po konkretizaciji svojih odločitev in zato niso kršila Novičevih pravic. Odločitev je potrdilo sedem ustavnih sodnikov, proti je bil sodnik Klemen Jaklič, ki je napisal odklonilno ločeno mnenje. Ustavni sodnik Marko Šorli je bil pri odločanju izločen.

Zavrnitev odprave pripora
Ustavni sodniki so nato odločili tudi o Novičevi ustavni pritožbi na zavrnitev predloga za odpravo pripora, ki ga je Novič podal, potem ko mu je bila izrečena obsodilna sodba na prvi stopnji in mu je bil po nekaj mesecih na prostosti znova odrejen pripor. Novičeva obramba je namreč menila, da sodišče zavrnitve predloga za odpravo pripora ne bi smelo opreti na utemeljen sum, ki naj bi ga dokazovala obsodilna sodba prvostopenjskega sodišča, ker da ta še ni bila pravnomočna. Ustavni sodniki so bili tudi tu v večini drugačnega mnenja.

Za Noviča je sodišče pravnomočno odločilo, da je kriv umora nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, decembra lani, kmalu zatem pa je tudi začel prestajati kazen zapora. Morebitna ugodna odločitev ustavnega sodišča glede sklepov o priporu tako zanj ne bi prinesla večjih sprememb, bi pa lahko zahteval odškodnino za čas, ko je bil v priporu.