Cesarčevo je sodišče junija letos obsodilo na šest mesecev zaporne kazni zaradi opustitve zdravniške pomoči. Nada Cesarec je bila dežurna zdravnica koncesionarka v Zdravstvenem domu Brežice, ko je pred tremi leti takrat 55-letni Miran Suhodolčan med vzdrževalnimi deli na železniški postaji v Brežicah padel s štirimetrskega droga.

Zdravnica je bila na dan dogodka razporejena na dve delovni mesti istočasno - imela je svojo ambulanto, bila pa je tudi dežurna zdravnica za intervencije na terenu. Ob klicu o poškodovanem delavcu se je odločila, da bo na teren poslala zgolj reševalno vozilo s tehniki. Voznik reševalec in zdravstveni tehnik sta pacienta oskrbela in ga odpeljala v bolnišnico, kjer je čakala strokovna ekipa. Delavca so pozneje prepeljali v ljubljanski klinični center, kjer pa je zaradi hudih poškodb umrl.

Zdravniki so ji stopili v bran
Zdravnica je na sodišču trdila, da na teren ni šla zato, ker je imela enako nujen primer v zdravstvenem domu, dejala pa je tudi, da bi zaradi hudih poškodb delavec umrl kljub njeni navzočnosti. "Okoliščina, da ne bi mogli pomagati, ne pripomore veliko. Dejstvo je, da niste šli in niste pomagali," pa je prvostopenjsko sodbo sodišča v Brežicah, ki je s sodbo višjega sodišča v Ljubljani postala pravnomočna, obrazložil sodnik Almir Kurspahić.

V bran brežiški zdravnici so se sicer postavili njeni kolegi - zdravniki so prepričani, da je Cesarčeva le žrtev sistema in da je bila v obravnavanem primeru čezmerno obremenjen. Tudi predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina meni, da je bila sodba sodišča prestroga, in je opozoril na sistemske razloge za nesrečni dogodek.

Čakanje na Pahorjevo odločitev
Zagovornik Cesarčeve je v urad predsednika republike podal prošnjo za pomilostitev, ob tem pa prosil tudi, da bi namesto zapora opravljala družbeno koristno delo, kar je sodišče zavrnilo.

Naj zdravnico pomilosti, so Pahorja že julija pozvali v Iniciativi zdravnikov, podobno so storili tudi v sindikatu družinskih zdravnikov Praktikum. Negativno mnenje k pomilostitvi je sicer že podalo ministrstvo za pravosodje, stališče pa je oblikovalo na podlagi mnenja sodišča in pristojnega državnega tožilca. Svoje mnenje naj bi v prihajajočem tednu podala tudi komisija za pomilostitve v uradu predsednika republike, a šele po 1. oktobru, ko mora Cesarčeva nastopiti prestajanje kazni.

Odločitev o prošnji za pomilostitev je po ustavi v celoti v pristojnosti predsednika republike, ta pa ni dolžan upoštevati nobenega izmed mnenj, ki jih prejme. Pahor je bil sicer že med predsedniško volilno kampanjo izrazito nenaklonjen pomilostitvam, do zdaj tudi še ni podpisal nobene pomilostitve.