Matevž Proj je februarja leta 2016 v telefonskem pogovoru novinarki Jeleni Aščić zagrozil, da bo vsakemu, ki se mu bo približal, odrezal glavo, novinarko pa podrl na tla, in dodal namig na posilstvo. Po presoji sodišča je s tem Jeleni Aščić vzbudil občutek osebne ogroženosti, saj se je močno prestrašila in vznemirila. Proj se je sicer na sodišču zagovarjal, da je novinarka z namigovanjem, da naj bi goljufal delavce, razžalila njega.

Medtem je Jelena Aščić na sodišču poudarila, da se je po telefonskem pogovoru zelo prestrašila, saj je na podlagi pogovorov z zaposlenimi pri Univerzal logistiki sklepala, da gre za agresivno osebo, ki utegne grožnje tudi uresničiti. Da je bila po telefonskem klicu novinarka prestrašena in se je tresla, so izpričale tudi njene sodelavke.

Pogojna kazen s preizkusno dobo
Sodišče je presodilo, da je Proj storil kaznivo dejanje grožnje, in mu prisodilo pogojno kazen enega meseca zapora, ki pa ne bo izrečena, če Proj v obdobju dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Sodba še ni pravnomočna.

Družba Univerzalna logistika je sicer zaradi poročanja Jelene Aščić sprožila tožbo zoper RTV Slovenija, saj v družbi menijo, da je novinarka s poročanjem družbi povzročila tako premoženjsko škodo kot tudi razžalitev dobrega imena in časi. Kot poslovno škodo so navedli odhode nekaterih delavcev, kar naj bi bila posledica prav poročanja Aščićeve, s čimer je družba oškodovana za stroške uvajanja teh delavcev na njihovo delovno mesto. Skupno v Univerzal logistiki zahtevajo od RTV Slovenija nekaj več kot 51 tisoč evrov.

DNS poziva delodajalce k zaščiti
V Društvu novinarjev Slovenije so ob tem opozorili na nesprejemljivost žalitev in groženj, uperjenih v novinarje. Ob tem dodajajo, da je nujnega pomena, da pristojni organi vse "primere ustrezno obravnavajo in pretehtajo, pa tudi obsodijo in sankcionirajo". V tem kontekstu sta sodbi v primeru novinarke Jelene Aščić kot tudi novinarke RTV Slovenija Eugenije Carl zoper nekdanjega koprskega župana Borisa Popoviča po mnenju društva pomemben korak k prepoznavanju "nedopustnosti blatenj novinarjev."

"Sodbi sta pomembni z vidika širšega sporočila, da za namerne in javne žalitve novinarjev kot tudi grožnje v družbi ne bi smelo biti in ni tolerance, zlasti pa ne, kadar jih izrekajo politiki in nosilci javnih funkcij v političnem, javnem diskurzu," so še zapisali v društvu in novinarje pozvali, da vse grožnje dosledno prijavijo policiji.

"Ob tem opozarjamo, da je Carlova sodne postopke sprožala osebno in jih financirala brez podpore delodajalca. Razžaljena ni bila kot zasebnica, ampak kot novinarka pri opravljanju svojega dela in zaradi njega, zato bi morali tudi delodajalci storiti več, da bi zaščitili, tudi sodno, svoje novinarje. Novinarji ob napadih nanje ne bi smeli ostati sami, ampak bi morali od delodajalca dobiti najširšo podporo. Preganjanje tistih, ki žalijo in ogrožajo novinarje, ne sme pasti na pleča posameznega novinarja," so še zapisali v društvu.