Potem ko je spodnji dom britanskega parlamenta v torek zavrnil ločitveni sporazum, ki ga je britanska vlada sredi novembra dosegla z Evropsko unijo, se zdi vse bolj verjetno, da bo Združeno kraljestvo 29. marca EU zapustilo brez dogovora. Zato sta se obe strani že začeli pripravljati na posledice t. i. trdega brexita. Čeprav je ta možnost slaba predvsem za Združeno kraljestvo, bomo nekaj posledic zagotovo občutili tudi na lastni koži.

Ali bomo po 29. marcu v Združeno kraljestvo lahko potovali z osebnimi izkaznicami?

V primeru brexita brez dogovora se najprej zastavlja vprašanje, ali bomo državljani EU-ja v Združeno kraljestvo sploh še lahko potovali z osebno izkaznico. Kot so za MMC pojasnili na ministrstvu za zunanje zadeve, bo za zdaj to še mogoče. "Tudi če Sporazum o izstopu ne bo potrjen, je britanska stran že najavila, da naj bi glede potovanja na začetku obveljal trenutno veljaven režim, ki omogoča potovanje z veljavno osebno izkaznico. Podobno je tudi na strani EU-ja Komisija že podala predlog uredbe o izvzetju državljanov Združenega kraljestva iz vizumske obveznosti, vendar pod pogojem, da so vsi državljani EU-ja prav tako izvzeti iz vizumske obveznosti Združenega kraljestva."

Prav tako bi v primeru, da bi bil dogovor vendarle sprejet, v 21-mesečnem prehodnem obdobju oziroma do konca leta 2020 slovenski državljani še naprej lahko potovali v Združeno kraljestvo tako kot doslej. "Prav tako bodo v času prehodnega obdobja v Združeno kraljestvo lahko potovali z osebno izkaznico, kar pa se bo verjetno končalo po koncu prehodnega obdobja, vendar končna odločitev glede tega še ni bila sprejeta."

Ob tem pa so na ministrstvu še pojasnili, da bodo ob iskanju zaposlitve v Združenem kraljestvu Evropejci odslej izenačeni z državljani tretjih držav: "Državljani držav članic EU-ja, ki se bodo želeli zaposliti v Združenem kraljestvu, bodo morali za to pridobiti pravilno obliko vizuma. Postopki bodo predvidoma enaki, kot so postopki za državljane tretjih držav, ki se želijo zaposliti v Združenem kraljestvu."

Easyjet in Ryanair ne bosta mogla leteti znotraj EU-ja

Večina potniškega prometa med Združenim kraljestvom in EU-jem poteka z letali. "Tu je vprašljivo, kako je z licenco letalskih družb, ki opravljajo dejavnost v Združenem kraljestvu in deloma v EU 27. Gre za odprto pravno vprašanje, ali bodo te letalske družbe sploh lahko letele ali ne," opozarja Bojan Ivanc z Analitike Gospodarske zbornice Slovenije. Kot pojasnjuje portal Euractiv.com, morajo biti namreč letalski prevozniki v večinski oziroma 51-odstotni lasti EU-ja, da bi ohranili operativno licenco za lete znotraj Unije.

Iz tega pogoja pa izpadejo družbe, kot so Ryanair, Easyjet, British Airways, Iberia itd., ki so v večinski lasti Združenega kraljestva, ki bo ob brexitu brez dogovora obravnavano kot tretja država. Omenjeni letalski ponudniki torej ne bi več smeli leteti v EU-ju, če ne spremenijo lastniške strukture. Evropska komisija je zato že decembra predlagala "ukrep v izrednih okoliščinah", ki bi za dobro leto omogočil neposredne lete med letališči na ozemlju Združenega kraljestva in mesti v EU-ju. Easyjetovi poleti med Ljubljano in Londonom bi torej ostali nespremenjeni. Toda kot poudarja Euroactiv.com, ta izjema izključuje možnost, da te družbe letijo tudi znotraj Unije. Ukinjeni bi bili npr. njihovi leti med Madridom in Barcelono ali Dublinom in Brusljem.

"Če bodo Britanci res videli, da ne morejo implementirati dogovorjenega, imajo še vedno neko pravno podlago, s katero se lahko dogovorijo za podaljšanje tehničnih standardov. Tako vseeno pričakujemo, da se bodo glede tega dogovorili," na najboljše upa Ivanc in doda, da sta se strani na nekaterih področjih z dogovorom že uspeli izognili morebitnim zapletom v primeru brexita brez dogovora.

Dražji klici, sporočila in mobilni podatki med Združenim kraljestvom in EU-jem

Kot na svoji spletni strani pojasnjuje britanska vlada, bi trdi brexit za Združeno kraljestvo razveljavil evropsko uredbo, ki je 15. junija 2017 odpravila dodatne stroške uporabe mobilnega telefona v državah Evropske unije, na Islandiji, Norveškem in v Liechtensteinu. "To bi pomenilo, da gostovanja brez doplačila, ko potujete po EU-ju, ni več mogoče zagotoviti," svojim državljanom pojasnjuje britanska vlada. Enako pa bo veljalo za državljane EU-ja, ki bodo med obiskom Združenega kraljestva morali zopet paziti, da si s klici, sporočili in porabo mobilnih podatkov ne bodo ustvarili visokih stroškov.

40-kilometrske kolone ob Rokavskem prelivu med Francijo in Veliko Britanijo

V primeru trdega brexita bi se med državami ponovno vzpostavil mejni nadzor, pojasnjuje Ivanc z GZS-ja, kar bi najbolj prizadelo tovorni promet. "To bi pomenilo uvedbo dodatne kontrole, ki prej ni obstajala. Podaljšal bi se čas med izstopom in vstopom iz ene v drugo državo," pravi Ivanc. Trenutno povprečen pregled tovornjaka traja 30 sekund, s poostrenim nadzorom na mejah pa bi se ta čas občutno podaljšal, opozarja. "To pomeni, da bi morali carinski delavci preveriti več novih dejstev, kot jih danes, kar bi pomenilo precejšnje kolone tovornih vozil, približno 30-, 40-kilometrske kolone ob prelivu, v britanskim Dovru in francoskem Calaisu," najslabši potek oriše Ivanc.

Slovenska transportna podjetja ob 8 milijonov evrov?

Blago iz Unije bi na ta način postalo manj konkurenčno, je prepričan Ivanc. "Bolj prizadete bodo države, ki so trgovinsko bolj vpete v Združeno kraljestvo, kot so Nemčija, Francija, Nizozemska, Belgija. A tudi slovenski avtoprevozniki naredijo za okoli 40 milijonov evrov prometa z britanskimi naročniki. In tukaj bomo lahko potencialno zaznali izpad prometa. Trenutno ocenjujemo, da bo izpada za 20 odstotkov oziroma bi bilo ogroženega za osem milijonov evrov prometa."

Slovenija je v letu 2018 kar občutno povečala izvoz blaga v Združeno kraljestvo, in sicer za 11 odstotkov na 615 milijonov evrov. "Izvoz v Združeno kraljestvo se je okrepil približno toliko kot splošen izvoz, vseeno pa je presenetljiva njegova rast glede na padec funta. Zato menimo, da je razlog za to rast kopičenje zalog na Otoku. Slovenske družbe so pohitele z dobavami, z izvozom na račun nižje rasti izvoza v prihodnje," pravi Ivanc. Kajti ne glede na to, ali bomo priča brexitu z dogovorom ali pa brez, bo rast izvoza počasnejša, pojasnjuje. "Družbe so to storile zato, da si tudi po 29. marcu 2019 zagotovijo prodajo. Ne glede na to, kaj se zgodi, imajo tam zaloge, ki jih lahko prodajajo v sledečih mesecih."

Če tega ne bi storile, bi jim tekmeci lahko prevzeli tržni delež, doda Ivanc, ki ob tem poudari, da je za podjetja to tudi velik strošek, saj morajo zdaj plačevati najem prostorov za skladiščenje. "Na Otoku se je ta najem kar precej podražil, kajti Združeno kraljestvo nima prav veliko skladišč za različne vrste blaga. Številni proizvajalci so imeli težave pri iskanju primernih skladišč, sploh če govorimo o blagu, ki mora biti pod določeno atmosfero ali temperaturo."

Manj britanskih turistov v Sloveniji?

Lani se je število britanskih turistov v Sloveniji kar precej povečalo. "Turistična kampanja, ki jo je v preteklosti Slovenija delala na Otoku, je obrodila sadove, k temu pa je pripomogel tudi razvoj nizkocenovnih letov. To pomeni, da Britanci lahko k nam za okoli 60 evrov priletijo za konec tedna," pravi Ivanc. Britanci radi obiščejo Slovenijo, tu ostanejo v povprečju dva dni in si ogledajo Ljubljano in Bled. "Ključna težava pa bi bila, če bi pri njih prišlo do sprememb, vezanih na funt, oziroma do sprememb njihovih realnih dohodkov. Padec funta namreč vpliva na višjo inflacijo, kar pa pomeni manjšo realno kupno moč in torej manjšo verjetnost, da se britanski turist sploh pojavi v Sloveniji," še sklene Ivanc.