Za amandma, ki parlamentu daje večjo vlogo pri brexitu, je glasovalo 329 poslank in poslancev, od tega 30 iz vrst vladajočih konservativcev, 302 sta bila proti. Poslanci in poslanke so si tako izglasovali moč, da sami predlagajo možnosti glede brexita.

Premierka je skušala preprečiti sprejetje amandmaja in poslancem ponudila glasovanje o alternativah njenemu dogovoru z EU-jem, ki pa bi ga organizirala vlada, poroča BBC. Po njenih besedah bi to, da bi poslanci nadzorovali agendo spodnjega doma, predstavljalo "nedobrodošel precedens". Ministrstvo za brexit je potezo parlamenta medtem označilo za nevarno ter poudarilo, da ruši ravnovesje med demokratičnimi institucijami.

V sredo naj bi tako parlament opravil več nezavezujočih glasovanj o različnih možnostih glede brexita. Med njimi bi lahko bili "mehkejši brexit", drugi referendum o izstopu, pa tudi preklic brexita in brexit brez dogovora. Tako naj bi se ugotovilo, kateri scenarij ima največjo podporo parlamenta oziroma, če ima katera od teh možnosti večinsko podporo.

Premierka je že dejala, da vlada izidov glasovanja morda ne bo upoštevala. Do takšnega procesa je namreč "skeptična", saj ne zagotavlja večinske podpore nobeni od možnosti. Parlament bi lahko izglasoval nekaj, kar se ne bi dalo izpogajati z EU-jem, je opozorila.

BBC poroča, da so nekateri poslanci, ki so podprli takšna glasovanja, dejali, da bi prišlo do "razburjenja", če bi se izkazala večinska podpora za predlog, ki ni premierkin, in če ga premierka ne bi upoštevala.

Ker premierka nasprotuje večji vlogi parlamenta pri brexitu, so po glasovanju odstopili trije državni podsekretarji v njeni vladi. To so državni podsekretar na zunanjem ministrstvu Alistair Burt, državni podsekretar na ministrstvu za zdravje Steve Brine in državni podsekretar na ministrstvu za gospodarstvo Richard Harrington. Trojica je bila med 30 poslanci iz vrst konservativcev, ki so podprli dopolnilo o večji vlogi parlamenta pri brexitu.

Premierka vztraja pri dvakrat zavrnjenem predlogu

Theresa May medtem vztraja pri svojem dogovoru, ki ga je izpogajala z Unijo, a ga je parlament že dvakrat odločno zavrnil. Zato je moral London EU prositi za zamik izstopa. Velika Britanija bi morala namreč iz Unije izstopiti 29. marca, a je na zahtevo britanske premierke Evropski svet pretekli četrtek odobril podaljšanje datuma odhoda do 22. maja, če bo spodnji dom britanskega parlamenta ta teden potrdil izstopni sporazum, ki ga je izpogajala premierka. Če tega ne bo storil, bo Evropski svet odobril podaljšanje do 12. aprila 2019.