"1. maja 2004 smo s Ciprom, Češko, Slovaško, Poljsko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko in Malto postali polnopravni člani Evropske unije. Širitev je prinesla koristi vsem državam članicam in njenim državljanom," so na Twitterju zapisali na ministrstvu za zunanje zadeve.

15. obletnico širitve visoki predstavniki teh desetih držav zaznamujejo s prvomajsko slovesnostjo v Varšavi, ki jo gosti poljski premier Mateusz Morawiecki. Pridružili so se jim tudi predstavniki Romunije, Bolgarije in Hrvaške, ki so se pridružile v letih 2007 in 2013.

Tam so med drugimi romunska premierka Viorica Dancila, katere država trenutno predseduje Svetu EU-ja, hrvaški premier Andrej Plenković in madžarski premier Viktor Orban. Evropsko komisijo zastopa njen podpredsednik Jyrki Katainen.

Udeležuje pa se je tudi slovenski zunanji minister Miro Cerar, ki se je ob robu že včeraj srečal s poljskim zunanjim ministrom Jacekom Czaputowiczem, s katerim sta govorila predvsem o sodelovanju obeh držav v okviru Evropske unije.

"Evropska unija je močna zato, ker povezuje različnost, drugačnost, majhne in velike. Ob 1. maju – prazniku dela in dnevu, ko obeležujemo 15. obletnico članstva v EU, vam čestitam in želim še več Evrope ter dostojno delo in plačilo za vse," je Cerar zapisal v tvitu.

Širitev prinesla koristi vsem državam

Tudi Cerar je poudaril, da je širitev Unije prinesla koristi vsem državam članicam. V 15 letih se je trgovinska menjava med starimi in novimi članicami povečala za trikrat, samo med novimi članicami pa za petkrat. Kupna moč slovenskih državljanov se je povečala za 30 odstotkov, izvoz se je podvojil, vrednost tujih investicij pa potrojila, je še zapisal pozneje na tem družbenem omrežju.

Na spletni strani svoje stranke SMC pa je Cerar zapisal še, da "smo postali del velike evropske družine in skupaj z drugimi državami članicami soodločamo o evropskih projektih in evropski prihodnosti". "Slovenija ostaja goreča podpornica širitve Evropske unije tudi na države Zahodnega Balkana," je poudaril.

Pred vrati že četrte evropske volitve

"Konec maja bomo imeli že četrtič priložnost sodelovati na volitvah v Evropski parlament. Letošnje so ene najpomembnejših volitev v zadnjih letih. Potekajo v času, ko smo v Milanu priča shodu v čast Benita Mussolinija, ko smo po 40 letih priča vrnitvi skrajno desničarske stranke v španski parlament, ko smo priča krepitvi glasov skrajne desnice v nekaterih drugih parlamentih," je dodal.

Izpostavil je še, da je treba za obrambo prijazne, solidarne in liberalne Evrope iti na evropske volitve in se upreti poskusom rušenja evropskega projekta in vračanja v obdobje, ko je bila evropska celina priča sovražnosti in opustošenju.

Tusk: Evropa kot simbol svobode

Širitve se je danes spomnil tudi predsednik Evropskega sveta, Poljak Donald Tusk. "V tistih dneh je bila Evropa za nas resnično simbol svobode, visokih standardov, blaginje, sodobnosti in varnosti. Nikoli nismo bili razočarani," je zapisal na Twitterju.

Petnajst let po velikem poku EU sicer zaposlujeta kaos z brexitom in boj z evroskeptiki, širitvenega apetita ni. Vrstijo se svarila EU-ja, da izgublja verodostojnost in da se igra z ognjem, saj niti po zgodovinskem dogovoru Aten in Skopja o imenu premiki niso zagotovljeni, zlasti zaradi ostrih stališč Francije in Nizozemske.

Vrstijo se tudi pozivi h koreniti reformi evropske širitvene politike. Države Zahodnega Balkana bi bilo treba obravnavati kot sveženj, saj sicer ne bo mogoče zagotoviti sprave v regiji. Širitveni proces bi moral biti bolj večplasten in postopen, več bi moralo biti vmesnih postaj pred tisto končno – polnopravnim članstvom, je dejala analitičarka fundacije Bertelsmann Stefani Weiss.