kolega Plenković pa pravi, da o tem nima nobenih informacij.

Po osrednji sredozemski poti sicer prihaja največ prebežnikov v Italijo in na Malto, a nekaj jih je skozi Italijo v preteklih mesecih prišlo že tudi v Slovenijo, je ob prihodu na neformalni vrh EU-ja izpostavil premier. "Predvsem pa se je odprla tudi pot po Jadranskem morju proti Istri. Ne gre za nekaj, kar nas ne bi neposredno zadevalo," je opozoril.

Premier je dejal, da se bo zato v razpravi na neuradnem vrhu EU-ja na Malti o omejevanju migracij odločno zavzel za ukrepanje proti tihotapcem s prebežniki ter za pomoč in okrepljeno sodelovanje z afriškimi državami za zajezitev migracij. Tu bo Slovenija pripravljena pomagati kot do zdaj, morda tudi z ladjo Triglav.

Hrvaški premier Andrej Plenković pa je nato na Malti v odzivu na Cerarjeve izjave glede poti prebežnikov prek Jadrana proti Istri dejal, da ni zaznal, da bi bila danes kakšna razprava o "jadranski poti" ali da bi slovenski premier na sestanku kaj rekel o tem, niti nima kot predsednik vlade nobenih informacij od varnostnih služb o kakšni odprti jadranski poti.

Upoštevati je treba tudi Avstrijo
Cerar je sicer opozoril tudi na možnost zaprtja slovensko-avstrijske meje: "Če bo Avstrija nekega dne zaprla mejo, vemo, kaj to za nas pomeni." Slovenija mora biti zato po njegovih besedah maksimalno pripravljena na morebitno zaostritev razmer, čeprav vsi upajo, da se to ne bo zgodilo. Znova je poudaril tudi, da Slovenija nasprotuje podaljševanju nadzora na slovensko-avstrijski meji, saj to za nas ni dolgoročno sprejemljivo.

Rešitev je po njegovih besedah skupna akcija EU-ja, zlasti učinkovit nadzor zunanje meje Unije, saj bo šele to omogočilo normalno delovanje schengena.

Kern: Razlogi za nadzor na meji so še tu
Avstrijski kancler Christian Kern pa je v odgovoru na vprašanje, kako dolgo bo Avstrija še vztrajala pri nadzoru na meji s Slovenijo, odgovoril, da je to odvisno od razvoja dogodkov. Se je pa strinjal, da je to vprašanje treba rešiti na evropski ravni.

V odzivu na argumente Slovenije, da ni nikakršnih razlogov za nadzor na njeni meji z Avstrijo, pa Kern poudarja: "Ampak moramo biti pripravljeni. Vemo, da vzroki niso izginili, še so tam. Pripravljeni moramo biti tudi na še večje migracijske tokove v prihodnjih mesecih."

Nelagodje ob Trumpu
"Zagotovo te prve poteze vzbujajo nelagodje v marsikateri državi po svetu, razdelile pa so tudi ameriški narod. Počakajmo, gre za prve tedne vladanja. Mislim, da za realno oceno potrebujemo več časa," pa je Cerar odgovoril na vprašanje, kako nevarna je protievropska politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prihodnost EU-ja.

Kljub temu pričakuje, da bodo ZDA še naprej zagovarjale tradicionalne, solidarnostne in demokratične vrednote ter da bo mogoče ponovno vzpostaviti konstruktiven in dober odnos tako v zvezi Nato kot med ZDA in EU-jem.

Za Evropsko unijo pa je po njegovih besedah ključno, da ostane enotna pri ustavljanju nezakonitih migracij in zagotavljanju varnosti, saj sicer ne bo niti priložnosti naslavljati drugih pomembnih vprašanj. V tem kontekstu verjame, da bo EU ponudil roko za nadaljnje dobro sodelovanje z ZDA, in želi, da bi enako storili na drugi strani Atlantika.

Jasno bo povedal naše interese
Poleg tega je Cerar za marec napovedal tudi prihod vodje Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja v Slovenijo, s katerim se želi pogovoriti tudi o teranu in nadzoru na meji z Avstrijo.

Odnosi med Slovenijo in Evropsko komisijo so zaradi terana in podaljševanja nadzora na slovensko-avstrijski meji. Vse več je kritik, da komisija Slovenije ne obravnava pošteno in enakopravno. Napovedal je, da bo Junckerju zelo jasno povedal, kateri so interesi Slovenije in kaj pričakujemo.

Ob tem Cerar poudarja, da bo, če bo treba, po koncu postopkov na ravni EU vladi predlagal, da Slovenija vloži pravna sredstva zoper akt, ki ga je sprejela Evropska komisija.

Voditelji povezave o perečih težavah
Vrh EU-ja bo danes razpravljal o prihodnosti 60-letne Unije. Poleg migracij in terorizma vzbuja vse več skrbi protievropska drža novega ameriškega predsednika Trumpa. A vprašanje je, ali bodo voditelji danes podali kakšno skupno stališče do Trumpove protievropske politike. O novi ameriški administraciji naj bi sicer razpravljali tako z britansko premierko Thereso May kot brez nje.