S tem bodo po njihovem mnenju pridobila vsa kreativna področja, od tiska, raziskovanja, izobraževanja in kulturne dediščine do državljanov, so sporočili s Sveta EU-ja.

Načelni dogovor z Evropskim parlamentom glede osnutka direktive o ureditvi avtorskih pravic v EU-ju v smeri enotnega digitalnega trga so dosegli predstavniki romunskega predsedovanja EU.

"Današnji dogovor je znak odločitve, da vzpostavimo dobro delujoč enotni digitalni trg, ki bo spodbujal razvoj poslovnih modelov, temelječih na novih vsebinah, ki bodo v interesu vseh evropskih državljanov. S tem bomo odprli možnosti v digitalnem svetu tako za ustvarjalce, katerih pravice bi morale biti spoštovane v celoti, kot za evropske državljane, ki bi lahko izkoristili prednosti, ki jih bo omogočil enotni digitalni trg," je po sredni odločitvi dejal romunski minister za kulturo in nacionalno identiteto Valer Daniel Breaz.

Evropski parlament in Svet EU-ja, ki predstavlja 28 članic EU-ja, sta načelni dogovor dosegla po treh dneh intenzivnih pogajanj, ki jih je vodila Evropska komisija. V prihodnjih tednih oziroma še pred evropskimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo maja, ga morata sicer potrditi še Svet EU-ja in Evropski parlament, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sorodna novica Reforma evropske avtorske zakonodaje visi v zraku, 11 držav članic jo je začasno zaustavilo

Burne razprave med članicami

Evropska komisija je reformo avtorskega prava v EU-ju, ki bi bila prilagojena digitalni dobi, v kateri glavni dostop do ustvarjalnega dela in novinarskih člankov predstavljajo ponudniki, ki omogočajo pretakanje glasbe s spleta, platforme z videom na zahtevo, agregatorji novic in platforme, ki uporabnikom spleta omogočajo nalaganje vsebin, predlagala septembra 2016.

S tem je sprožila burne razprave med državami članicami oziroma zagovorniki in nasprotniki reforme. Zadnji so v njej našli možnosti za cenzuro, monopolizacijo in korporativizacijo interneta ter ukinitev svobode na internetu.

Največ pozornosti sta vzbudila 11. in 13. člen direktive. Po prvem bi internetne platforme morale plačevati sorodno pravico oziroma nadomestila medijem za povezave na novice in njihove izseke. Za to so se zavzemale novičarske organizacije, ki so zatrjevale, da spletni velikani, kot sta Facebook in Google, ustvarjajo milijarde prihodkov z oglaševanjem, ki je povezano z novicami, založniki pa na ta račun trpijo zaradi izpada prihodkov.

Po 13. členu pa bi spletne platforme, kot sta YouTube in Facebook, postale zakonsko odgovorne za zaščitene vsebine, ki jih uporabniki objavljajo na spletu.

Evropski poslanci so septembra lani predlog direktive potrdili, vendar pa so reformo zaustavila pogajanja med državami članicami EU-ja, po poročanju AFP-ja predvsem zaradi nestrinjanja med Francijo in Nemčijo.