Po poročanju Dela je Evropska komisija izdala uradni opomin zaradi nepravilnosti pri izgradnji biatlonskega centra na Rudnem polju na Pokljuki.

Za Evropsko komisijo je sporno, da je občina Bohinj pri postopku umeščanja v prostor in izvedbi biatlonskega centra prekršila direktivo o presoji vplivov na okolje, ker ni pridobila odločbe pristojnega ministrstva, ali je treba celovito presojo izvesti ali ne.

Smučarska zveza Slovenije (SZS) pa kot investitor ni izdelala presoje vplivov na okolje, s čimer je kršila habitatno direktivo, saj gre za poseg na območju Nature 2000, opozarjajo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO), kjer sicer pripravljajo celovite omejitvene ukrepe za širše območje Rudnega polja na Pokljuki.

Po navedbah MKO je Evropska komisija več let opozarjala Slovenijo, da se projekti drobijo, da bi se prijavitelji izognili presoji vplivov na okolje. MKO pa SZS-ju tudi očita, da projekta ni vodil v skladu z evropskimi priporočili.

SZS na drugi strani odgovarja, da so gradili po veljavni slovenski zakonodaji. "Če je slovenska zakonodaja v neskladju z evropskim pravnim redom, so za to odgovorne osebe v državni upravi, ki niso poskrbele za implementacijo evropskega pravnega reda", je za Delo povedal tiskovni predstavnik SZS-ja Tomi Trbovc.

Nova presoja vplivov na okolje
Po pojasnilu MKO-ja je edina možna rešitev, če Slovenija noče tvegati izgube evropskih sredstev, izdelava naknadne presoje vplivov na okolje. To je kot sanacijski ukrep predlagala Evropska komisija.

Izdelava presoje vplivov na okolje za biatlonski center Pokljuka, ki obratuje že pet let, bo državo predvidoma stala 11.000 evrov, kar je sicer zgolj tretjina dnevne kazni, ki bi jo lahko izreklo Evropsko sodišče v primeru nadaljevanja kršitve in neukrepanja Slovenije.

Prevelik akumulacijski bazen
Obratovanje biatlonskega centra na Pokljuki je pod vprašajem tudi zaradi akumulacijskega bazena na Rudnem polju, saj gre po ugotovitvah gradbene inšpekcije za črno gradnjo. Smučarska zveza je namreč zgradila kar trikrat večji akumulacijski bazen, namenjen zasneževanju, kot je bil predviden v gradbenem dovoljenju.

Če bi ga zmanjšali ter uskladili z gradbenim dovoljenjem, količina vode v njem ne bi zadoščala za zasnežitev in bi jo na Pokljuko morali dovažati.

Direktor SZS-ja Jurij Žurej je povedal, da poskušajo pridobiti gradbeno dovoljenje za prevelik akumulacijski bazen. Ker pa tega zakon o TNP-ju ne dovoljuje, SZS predlaga, da bi bil uradno bazen za napajanje živine oziroma bazen za požarno vodo, kar je skladno z zakonom o TNP-ju.

Na SZS-ju tudi preverjajo, kako naj izpolnijo inšpekcijsko odločbo. Če bi se odločili za zasutje bazena, bi potrebovali dovoljenje za izkop enake količine materiala in navodila, kje naj material dobijo, je dodal Žurej.