Evropska komisija je odobrila vlogo Slovenije za pridobitev evropskih sredstev, ki jih bo namenila za pomoč 2.554 presežnim delavcem Mure.

Država naj bi za pomoč tem delavcem iz globalizacijskega sklada dobila nekaj več kot 2,2 milijona evrov. Skupna ocena vrednosti vloge, ki jo je ministrstvo za delo Evropski komisiji posredovalo 28. aprila, je malce čez 3,4 milijona evrov. EU pa sofinancira 65 odstotkov.

Evropska pomoč le za okoli 1.500 ljudi?
Če je slovenska vloga še govorila o 2.554 presežnih delavcih, je direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanja na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Damjana Košir ocenila, da bo v ukrepe vključenih le okoli 1.500 ljudi, saj je precej Murinih delavcev že našlo novo zaposlitev. V družbi Mura in partnerji, ki je kot zdravo jedro obstala na pogorišču nekdanjega velikana, pa je trenutno zaposlenih okoli 1.300 delavcev.

Evropska pomoč bo namenjena za financiranje različnih oblik pomoči za presežne delavce nekdanjega pomurskega tekstilnega giganta, ki jih v okviru aktivne politike zaposlovanja izvaja zavod za zaposlovanje. Gre za pomoč pri iskanju zaposlitve, izobraževanju in prekvalifikaciji, poklicnem usmerjanju, spodbujanju samozaposlitve in podjetniške pobude ter za motivacijske delavnice.

V Muri sedem odstotkov zaposlenih v Pomurju
Vloga Slovenije je bila podana na podlagi člena 2A uredbe, ki ureja to vprašanje. Po njej je sredstva mogoče pridobiti v primeru najmanj 500 presežnih delavcev v obdobju štirih mesecev, pri tem pa je treba dokazati negativen vpliv odpuščanj na celotno regijo. Izguba tolikšnega števila delovnih mest ima v Pomurju, ki že tako zaostaja za povprečno gospodarsko razvitostjo Slovenije, velik regionalni in lokalni učinek, poudarjajo v Bruslju.

Evropski komisar za zaposlovanje in socialne zadeve Laszlo Andor je ob tem povedal, da je bilo v Muri na začetku 2008 zaposlenih kar sedem odstotkov vseh zaposlenih v pomurski regiji, zato ga veseli, da je Slovenija zaprosila za sredstva iz globalizacijskega sklada, s katerimi bo tem delavcem pomagala najti nove zaposlitve.

O odločitvi tudi Evropski parlament in Svet
V Bruslju odpuščanje delavcev Mure pripisujejo predvsem posledicam gospodarske krize. Pri tem navajajo odpovedi naročil velikih Murinih partnerjev - nemških oblačilnih družb Hugo Boss, Escada in Rene Lezard - ter splošni upad naročil v sektorju.

Proces odobravanja vloge za pridobitev sredstev iz evropskega globalizacijskega sklada traja od sedem do deset mesecev, vključno z odobritvijo v Evropskem parlamentu in Svetu, v okviru katerega odločajo države članice. Ti dve ustanovi morata o odločitvi Evropske komisije še odločiti.

Pomoč tudi za Prevent?
Vendar pa lahko država članica dejavnosti za pomoč odpuščenim delavcem začne takoj in se pozneje nanje sklicuje v vlogi za pomoč iz evropskega globalizacijskega sklada. Koširjeva pričakuje, da bo Slovenija ta sredstva dobila do konca leta.

Zatrjuje še, da na ministrstvu spremljajo razmere o presežnih delavcih po drugih podjetjih, ki jih je kriza močno prizadela. Med drugim v Preventu, a je tam že precej delavcev znova našlo zaposlitev. Opozorila je tudi na dejstvo, da lahko Slovenija podobne ukrepe sofinancira tudi iz Evropskega socialnega sklada, kjer pa je stopnja sofinanciranja iz blagajne EU-ja 85-odstotna, tako da je ta mehanizem ugodnejši. V Preventu prav tako med razlogi za odpuščanja in stečaj ni bila zgolj kriza temveč tudi lastniška nesoglasja.

Kacin: Vlada bi morala biti pri sredstvih EU-ja bolj proaktivna
Slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Jelko Kacin (Alde/LDS) pa je poudaril, da odločitev Evropske Komisije za odobritev pomoči delavcem Mure zanj ni dogodek. "Dogodek bi bil, če bi vlada vložila vlogo tudi za Prevent in Vegrad," meni. Iz njegove pisarne so sporočili, da je Kacin slovensko vlado že večkrat pozval, naj bo pri vlogah za ta sklad bolj proaktivna in naj čim prej pripravi vloge tudi za ostale primere množičnih odpuščanj v Sloveniji.

Globalizacijski sklad od leta 2006
EU je globalizacijski sklad ustanovil konec leta 2006 za pomoč državam članicam ob velikih odpuščanjih delavcev iz razlogov, povezanih z globalizacijo. Delovanje sklada je bilo ob izbruhu gospodarske krize nekoliko prilagojeno, saj so sredstva zdaj namenjena tudi pomoči delavcem. Od začetka delovanja sklada so države članice vložile 67 vlog v skupni vsoti 391,5 milijona evrov.

Evropski parlament pa je v torek odobril štiri vloge za sredstva iz globalizacijskega sklada v skupni višini skoraj 14,5 milijona evrov. Pomoč naj bi tako dobilo 3.731 delavcev, ki so izgubili zaposlitev v podjetjih na Portugalskem, Nizozemskem, Danskem in v Španiji.